Continued fraud deemed committed at last act date, overturning dismissal due to statute of limitations error.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance dismissal of the prosecution's fraud charge, ruling the crime was committed in December 2002 rather than March 2000. The prosecution argued the defendant continued issuing false invoices until late 2002, while the lower court incorrectly fixed the start date at March 2000. The court held that continued crimes are deemed committed at the time of the final act, thereby preventing the statute of limitations from expiring prematurely.
Legislator headnote
AI generatedI. odst. 217. čl. KZ; Continued criminal acts are deemed committed at the time of the last act constituting the series, ensuring the statute of limitations runs from that final date.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Nadaljevano kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je bilo storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo teh kaznivih dejanj. Ker iz konkretnega opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi kaznivo dejanje izvrševal od marca 2000 do decembra 2002, je čas storitve december 2002 in od takrat začnejo teči zastaralni roki.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ob preizkusu obtožnega predloga zavrglo obtožni predlog, ki ga je okrožni državni tožilec zaradi kaznivega dejanja goljufije po I. odst. 217. čl. KZ vložil dne 15.12.2005 zoper obdolženega M. R. Oškodovanca XX je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.
Proti temu sklepu je pravočasno vložil pritožbo okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in obtožni predlog dopusti.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je štelo, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil marca 2000, čeprav mu državni tožilec očita, da je obdolženec v obdobju od leta marca 2000 do decembra 2002 izstavljal lažne račune in z njim spravljal v zmoto oškodovanca in si pridobil protipravno premoženjsko korist. Že iz opisa dejanja torej izhaja, da gre za očitek nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po I. odst. 217. čl. KZ. Nadaljevano kaznivo dejanje pa je storjeno takrat, ko je bilo storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo teh kaznivih dejanj in po navedbi v konkretnem opisu kaznivega dejanja, naj bi bilo zadnje dejanje storjeno v mesecu decembru 2002. Zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno marca 2000 in da je kazenski pregon relativno zastaral pred vložitvijo obtožnega predloga, ker naj bi preteklo več kot pet let od storitve kaznivega dejanja.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi državnega tožilca, ki zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo potek relativnega zastaralnega roka ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.