Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Kp 889/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:I.KP.889.2006 AI generated

Appeal court reverses transfer of case to Croatia due to lack of dual criminality for smuggling. Dismissed

Case Number VSL sklep I Kp 889/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the defense's request to revoke the first-instance decision transferring the criminal case to the Republic of Croatia. The court found that the specific act of illegally transporting a group of foreigners across Slovenia's territory, punishable under Article 311(3) of the Slovenian Penal Code, did not constitute a crime under Article 177 of the Croatian Penal Code. Consequently, the condition of dual criminality required by the bilateral judicial assistance treaty was not met, preventing the transfer of jurisdiction.

Legislator headnote

AI generated

Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah; dual criminality requires substantive equivalence of criminal acts under both jurisdictions, and a Slovenian offense of smuggling foreigners across the border does not satisfy the definition of a crime under the corresponding Croatian provision.

Keywords

AI generated
dual criminality requirement judicial assistance treaty smuggling foreigners transfer of jurisdiction criminal procedure appeal substantive equivalence border crossing offense

Cited Legislation

AI generated
519. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
III. odstavek 311. člena Kazenskega zakonika RS
177. člen Kazenskega zakonika Republike Hrvaške
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi zagovornice obdolženega R. B. se ugodi ter se izpodbijani sklep tako spremeni, da se kazenski spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 58/2005, ne odstopi v sojenje pristojnemu sodišču v Republiki Hrvaški.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu, to je nezakonito spravljanje skupine tujcev čez ozemlje države za plačilo in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema.

[OBRAZLOŽITEV]

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je na podlagi določbe 519. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločil, da se kazenski spis (opr. št. I K 58/2005 Okrožnega sodišča v Ljubljani) odstopi v kazenski pregon in sojenje pristojnemu sodišču v Republiki Hrvaški.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb ZKP in predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V tej kazenski zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo ter s sklepom opr. št. I Kp 651/2005 z dne 26.10.2005 ugodilo pritožbi zagovornice obdolženega R. B. ter razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ks 41172005 z dne 18.3.2005, s katerim je sodišče odločilo, da se kazenski spis, opr. št. I K 58/2005, odstopi v sojenje Republiki Hrvaški. Pritožbeno sodišče je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Pri novem odločanju je prvostopenjsko sodišče ponovno odločilo, da so izpolnjeni pogoji za odstop kazenskega spisa Republiki Hrvaški skladno z določbo 519. člena ZKP. Takšno odločitev pa utemeljeno napada zagovornica. Pritožbeno sodišče je v sklepu I Kp 651/2005 ugotovilo, da ni bila opravljena presoja ali se inkriminaciji kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po III. odstavku 311. člena KZ in dejanja protizakonitega spravljanja oseb preko državne meje po 177. členu KZ Republike Hrvaške ujemata, kar bi sodišče prve stopnje moralo presoditi skladno s pogoji v poglavju o pravni pomoči v kazenskih zadevah v Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravno pomoči v civilnih in kazenskih zadevah.

Kot je povzeti iz izpodbijanega sklepa, ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da je "navedeno kaznivo dejanje inkriminirano tudi v 177. členu Kazenskega zakonika Republike Hrvaške", je sodišče prve stopnje štelo, da se inkriminaciji v kazenskih zakonih obeh držav ujemata tako, da je mogoče odstopiti kazenski spis Republiki Hrvaški. Da pa je takšna presoja prvostopenjskega sodišča zmotna, pa utemeljeno uveljavlja pritožnica. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da je pri obravnavanem kaznivem dejanju, tako kot je opisano v obtožnici okrožnega državnega tožilca, objekt napada ozemlje Republike Slovenije, saj je konkretizirano kot izvršitveno ravnanje obdolženca prevoz skupine tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo po ozemlju RS.

Obdolžencu se v obtožbi očita, da je dejanji storil v sostorilstvu, kot izvršitev kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena KZ-B pa, da je za plačilo nezakonito spravil čez ozemlje Republike Slovenije skupino tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo. V spisu se nahaja prevod kaznivega dejanja protizakonitega spravljanja oseb preko državne meje po 177. členu Kazenskega zakonika Republike Hrvaške, ki velja od 1.10.2004 dalje (Narodne novine 110/97, 27/98, 50/2000, 129/2000, 51/2001 in 105/2004). V I. odstavku navedenega člena je inkriminirano ravnanje tistega, ki iz koristoljubnosti nedovoljeno prepelje čez državno mejo eno ali več oseb, v II. odstavku gre za kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja, če je pri storitvi kaznivega dejanja ogroženo življenje ali varnost oseb, katere se spravlja čez mejo ali se z njimi ravna nehumano ali na poniževalen način, v III. odstavku inkriminirano delovanje storjeno v skupini ali kriminalni organizaciji, IV. odstavek navedenega člena pa določa, da se storilec kaznuje za poskus kaznivega dejanja iz I.

člena. Glede na opis dejanja v obtožbi je tako potrebno presojati ali se inkriminaciji obeh kaznivih dejanj ujemata, tako da je mogoče presoditi, da je kaznivo dejanje, ki je opisano v obtožbi in inkriminirano v III. odstavku 311. člena Kazenskega zakonika RS kaznivo tudi po I. odstavku 177. člena KZ Republike Hrvaške. Izvršitveno ravnanje po citiranem členu pa je delovanje storilca pri prepovedanem prehodu državne meje iz koristoljubnosti, da storilec nedovoljeno prepelje čez državno mejo iz koristoljubnosti eno ali več oseb. Opis dejanja v obtožbi in izvršitvena oblika, ki se očita obdolženca, pa predstavlja pri nas kazniv prevoz tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, po našem ozemlju oziroma spravljanje skupine tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo čez ozemlje Republike Slovenije.

Presoja obeh inkriminacij po obeh členih KZ Republike Slovenije in Republike Hrvaške tako pokaže, da se obtožencu ne očita nezakonito spravljanje drugih čez mejo, kar je kaznivo po I. odstavku 177. člena Republike Hrvaške in da je torej ureditev v naši državi drugačna, saj inkriminira tudi ravnanje tistega, ki skupino tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v našo državo, nezakonito spravi čez ozemlje naše države. Pritožnica tudi utemeljeno opozarja, da je potrebno upoštevati pri presoji, ali je mogoče odstopiti spis Republiki Hrvaški, upoštevaje opis dejanja in izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311.

člena KZ, ki se obtožencu očita, tudi specifičen objekt napada, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja ozemlje Republike Slovenije, ter da je s kazensko normo varovan notranji javni red in mir.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema. Po navedenem je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornice ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da se kazenski spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 58/2005, ne odstopi v sojenje pristojnemu sodišču v Republiki Hrvaški.