Court allows prosecutor appeal; withholding full wages constitutes theft even if specific amounts are incomplete.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the prosecution's charge of theft due to insufficient specificity regarding withheld wages, but the Supreme Court reversed this decision. The prosecutor alleged the defendant withheld full wages from an employee, citing specific partial amounts rather than a total sum. The court ruled that the core element of 'withholding full wages' was sufficiently described by these partial figures, making the charge valid despite the lack of a complete total.
Legislator headnote
AI generatedčlen 205 KZ; če je v obtožnem predlogu navedena konkretna posledica prikrajšanja celotne plače, je za dokazovanje dovolj navedba posameznih nižjih zneskov, ne pa tudi vsote vseh prikrajšanih zneskov.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Konkretna posledica pri kaznivem dejanju, ko državni tožilec očita obdolžencu, da delavki ni plače izplačeval v celoti, je prikrajšanje pri plači, vendar za konkretizacijo ni potrebno, da so navedeni vsi posamezni zneski prikrajšanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pri preizkusu obtožnega predloga po 1. odstavku 439. člena ZKP iz razloga po 1. točki 1. odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja po členu 205 KZ.
Proti temu sklepu je državna tožilka vložila pritožbo, zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagala razveljavitev sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Državna tožilka je v obtožnem predlogu, ki ga je vložila zoper obdolženca dne 22.9.2006 obdolžencu očitala, da je delavko Z. Ž. prikrajšal za plačo s tem, da ji ni izplačeval v izreku navedenih posameznih zneskov celotne plače, temveč le določene nižje zneske plače in jo s tem prikrajšal za točno neugotovljene zneske. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je znesek prikrajšanja premalo konkretiziran, ker v opisu ni naveden točen znesek prikrajšanja in nato zaključilo, da za to opisano ravnanje nima vseh znakov kaznivega dejanja po 205. členu KZ. Državna tožilka takšno odločitev utemeljeno izpodbija in zatrjuje, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja vsebuje vse znake tega kaznivega dejanja.
Ni sicer dvoma, da bi bil opis popolnejši, če bi bili navedeni vsi zneski prikrajšanja, vendar pa je konkretna posledica obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po členu 205, to je prikrajšanje pri plači, ki pa je tudi z navedbo le posameznih nižjih zneskov (24.000,00, 12.000,00 in 39.000,00 SIT), tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostna podlaga oziroma okvir za ugotavljanje dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, da je v nasprotju z blanketnimi predpisi plače delavki ni izplačeval v celoti. Ker so tako tudi po oceni pritožbenega sodišča v obtožnem predlogu navedeni vsi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, je pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep o zavrženju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.