Appeal allowed; enforcement halted due to missing party in enforcement title requiring new proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, vacated the first-instance decision, and remanded the case for new proceedings. The appellant argued that the court failed to address the discrepancy between their name in legal traffic and the enforcement title. The court ruled that while the first instance incorrectly halted enforcement without a final judgment proving unpermissibility, the enforcement title indeed listed a non-existent party, necessitating a fresh process to determine the claim's validity.
Legislator headnote
AI generated5. odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku: Enforcement proceedings are bound by the strict principle of formal legality, requiring both parties to be named in the enforcement title; if a party appears who is not named, legal succession must be proven, and a first-instance court may only halt enforcement if a final judgment establishes the act is impermissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v v nov postopek.
[JEDRO]
Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.
Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja.
V pravočasni pritožbi je upnica navedla, da je v pravnem prometu ves čas nastopala z imenom M. Sodišče bi jo moralo na pomanjkljivost opozoriti. Priglasila je pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki - upnik in dolžnik; če pa se kot stranka pojavi kdo, ki ni kot tak naveden v izvršilnem naslovu, mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodbo. Glede na zgoraj omenjeno vezanost (izvršilnega) sodišča na izvršilni naslov in dejstvo, da je bila v izvršilnem naslovu kot tožeča stranka (v obravnavanem primeru upnica) navedena neobstoječa oseba, sodišče prve stopnje upnice po prepričanju sodišča druge stopnje ni moglo pozvati na
odpravo pomanjkljivosti (v izvršilnem naslovu), na kar se zmotno sklicuje pritožnica.
Vendar pa izpodbijana odločitev kljub navedenemu ni pravilna. Sodišče prve stopnje bi namreč lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).
Zaradi navedenega je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o upničinem predlogu za nadaljevanje postopka (glej zaporedno številko spisa 17) in nato o utemeljenosti dolžnikovega ugovora (glej zaporedno številko spisa 5 v zvezi z dopisom Višjega sodišča z dne 30.08.2000 - listovna številka spisa 13).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).