Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 5995/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.5995.2006 AI generated

Appeal dismissed because parties cannot force courts to stop proceedings for constitutional review of laws.

Case Number VSL sklep I Cp 5995/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed an appeal challenging a first-instance court's refusal to halt proceedings for constitutional review. The appellant argued that the court failed to address specific constitutional flaws in the Obligations Code, claiming a violation of procedural rights. The court ruled that while judges must initiate their own review if they deem a law unconstitutional, they are not bound by party submissions, and parties cannot legally demand a procedural suspension based on such arguments.

Legislator headnote

AI generated

Art. 156 ustave RS; § 376 ZOO: If a court deems a law unconstitutional, it must suspend proceedings and refer the matter to the Constitutional Court; however, parties cannot compel this action or request a suspension based on their own opinions regarding the law's constitutionality.

Keywords

AI generated
constitutional review procedural suspension obligations code party submissions judicial discretion appeal admissibility constitutional court

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo na preizkus ustavnosti. Stranka lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nikakršno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke (po nasprotni tožbi tožeče stranke, v nadaljevanju tožena stranka) za prekinitev postopka zavrnilo. Tožena stranka je namreč na naroku dne 10.5.2006 predlagala prekinitev pravdnega postopka v skladu s 156. členom Ustave RS in predlagala, da sodišče prve stopnje poda ustavnemu sodišču pobudo za presojo ustavnosti določbe 376. člena Obligacijskega zakonika oziroma naj se pridruži že podanim pobudam.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka je tožena stranka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da se odločitev sodišča prve stopnje ne more preizkusiti, saj je sodišče v razlogih za zavrnitev predloga le navedlo, da zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti podana v drugem postopku, še ne pomeni prekinitve konkretnega postopka. Tožena stranka je svoj predlog utemeljila z navedbo zakonske podlage za odločitev v sporu ter z navedbo konkretnih okoliščin in učinkov uporabe zakonske določbe, ki so protiustavni, sodišče pa se do teh trditev ni opredelilo. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Pritožba ni dovoljena.

Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo za preizkus ustavnosti. Sodišče je dolžno tako ravnati le, če samo meni, da je zakon, ki naj se pri konkretni odločitvi uporabi, protiustaven. Stranka pa lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti relevantnega zakona, pri čemer sodišče na njeno pobudo ni vezano in zato v zvezi s pobudo tudi ni potrebno nobeno odločanje. Ker stranka torej ne more zahtevati preizkusa ustavnosti, tudi ne more zahtevati prekinitve postopka (primerjaj komentar k 205.

členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006). V konkretnem primeru je sodišče o takšnem predlogu sicer odločilo s sklepom, vendar gre lahko glede na povedano, le za sklep procesnega vodstva. Zoper tak sklep pa ni posebne pritožbe (4. odstavek 298. člena ZPP). Pritožba tožene stranke zoper sklep je zato nedovoljena in to ne glede na to, da je sodišče prve stopnje v napačnem pravnem pouku navedlo, da je dovoljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365.

člena ZPP).