Appeal allowed: Court must decide costs for BPP client regardless of lawyer's funding source.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani dopolnilni sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje odločitev po sodbi z dne 22.11.2005, s katero je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, dopolnilo še z odločitvijo o stroških pravdnega postopka, in sicer tako, da je predlog druge toženke za povračilo njenih pravdnih stroškov, ki so ji nastali z zastopanjem po odvetniku, zavrglo.

Proti takšni odločitvi se pritožuje druga toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04, uradno prečiščeno besedilo s spr.; ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da odloči o priglašenih stroških. Ne sprejema prvostopnega stališča, češ da pooblaščenec, ki ji je bil dodeljen v postopku brezplačne pravne pomoči, zato, ker bo povračilo stroškov lahko uveljavljal v tistem postopku, povračila stroškov v tem postopku ne more uveljavljati.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001; s spr.; ZBPP) preide terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo upravičencu z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po ZBPP, z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških na Republiko Slovenijo. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izvršbo po uradni dolžnosti vloži pristojni organ za BPP, ki je odločil o odobritvi brezplačne pravne pomoči. Ob jezikovni razlagi citirane določbe je treba pritrditi stališču pritožbe, da je dolžno sodišče v pravdnem postopku odločiti o stroških postopka ne glede na to, da je bil stranki, ki je glede na uspeh v pravdi (prim. prvi odstavek 154. člena ZPP) upravičena do njihovega povračila, v postopku BPP postavljen odvetnik, ki bo izplačan iz proračunskih sredstev. Zmotno je torej stališče prvostopnega sodišča, da lahko povračilo stroškov zastopanja postavljenega odvetnika zahteva le Republika Slovenija, saj terjatev preide nanjo šele potem, ko postane odločba o njihovi odmeri, ki jo izda sodišče v pravdnem postopku, pravnomočna. Republika Slovenija je namreč upravičena le za izterjavo teh stroškov, in še to le do višine, kot znašajo njeni izdatki v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči. Treba je torej izhajati iz specialne ureditve po ZBPP, zato pritožbenega sodišča tudi prvostopno sklicevanje na strokovni članek, ki je bil sestavljen pred njegovo uveljavitvijo, ne prepriča.

Po obrazloženem je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani dopolnilni sklep (oziroma pravilno: sodbo) razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo treba o zahtevi druge toženke za povračilo njenih pravdnih stroškov vsebinsko odločiti (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.