Court dismisses appeal; third party not liable for costs if objection is substantiated by evidence.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appellant's complaint regarding the first-instance court's order for the appellant to bear the costs of the third party's objection. The third party successfully argued that the enforcement action was partially invalid due to her co-ownership rights, which she proved with a final court judgment. Consequently, the court held that since the objection was not groundless, the third party was not liable for the costs incurred by the appellant in responding to it.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 38. člen: If a third party raises an objection that is substantiated by evidence, they are not liable for the costs incurred by the creditor in responding to that objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Tretja je dolžna povrniti upniku stroške za sestavo njegovega odgovora na njen ugovor, če jih je neutemeljeno povzročila.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretje D. Š. in jo napotilo na pravdo za ugotovitev, da je izvršba na nepremičnino, stanovanje št. 00 v pritličju stanovanjske hiše, stavbe na naslovu XX, s pripadajočimi skupnimi deli, prostori in napravami, nedopustna. Odločilo je tudi, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.
Zoper tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je odločeno, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor, je upnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da je upnik dolžan sam kriti svoje stroške odgovora na ugovor. Določilo 160. člena Zakona o pravdnem postopku, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločbo, ureja drugačno situacijo, kot je v tem primeru. Za odločitev je uporabiti določilo 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker tretja ni uspela z ugovorom, bi morala upniku povrniti stroške odgovora na ugovor.
Pritožba ni utemeljena.
V določilu 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni konkretnega določila, kako je s povrnitvijo stroškov, ki jih tretji neutemeljeno povzroči upniku. Je samo določilo 6. odstavka 38. člena ZIZ, da je upnik dolžan povrniti stroške tretjemu, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Po sklepanju od podobnega na podobno (a simili ad simile), je tretji dolžan upniku povrniti stroške v zvezi z njegovim ugovorom, če mu jih je neutemeljeno povzročil.
V danem primeru je tretja v ugovoru uveljavljala, da je izvršba na stanovanje, ki je predmet izvršbe v tem postopku, nedopustna v obsegu 45/100, ker je ona lastnica tega stanovanja v takšnem obsegu. Svojo solastninsko pravico je dokazovala s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. P 422/95 z dne 6.12.1995 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 105/96. Dokaz o obstoju njene solastninske pravice na predmetu izvršbe je tako trden, da je možno reči, da z vložitvijo ugovora upniku ni neutemeljeno povzročila stroškov. Tretja zato upniku ni dolžna povrniti stroškov za sestavo njegovega odgovora na njen ugovor. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in je bilo zato pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v 2. točki izreka).