Enforcement by official duty precludes applying default response rule when creditor is absent.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the objection to the enforcement order. The debtor argued that the creditor's failure to respond to the objection should have automatically validated the objection under the relevant enforcement law. However, the court ruled that this default response rule does not apply because the enforcement was initiated by official duty, meaning the creditor is deemed absent and cannot be expected to respond.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 1. odstavek 58. člena; V izvršbi, začeti po uradni dolžnosti, domneva o prisotnosti upnika in njegovi možnosti odgovora na ugovor ni smiselna, saj se upnik šteje za odsotnega.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V izvršbi, začeti po uradni dolžnosti, domneve iz 1. odst. 58. člena ZIZ smiselno ni možno uporabiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. I 02/00703 z dne 28.10.2006. Ugovor je zavrnilo, ker dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo (55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju -ZIZ). Ugovor, da sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 1157/97 z dne 19.4.2002, s katero mu je bilo naloženo plačilo 150.000,00 SIT povprečnine, ni pravnomočna, je zavrnilo, ker je na sodbi ugotovljeno, da je sodba postala pravnomočna 19.4.2002.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo dolžnik po svojem pooblaščencu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršba ustavi, podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvo pritožbenih navedb je, da upnik na ugovor dolžnika ni odgovoril in bi zato sodišče moralo postopati po določilu 1. odst. 58. člena ZIZ, v katerem je določeno, da če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru. Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Pritožba ni utemeljena.
Že sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa dolžniku pojasnilo, da dejstvo, da če upnik ne odgovori na ugovor dolžnika, nima avtomatično za posledico, da je ugovor dolžnika utemeljen, ampak je odločitev o ugovoru dolžnika odvisna od utemeljenosti ugovornih navedb. Pritožnik tako zmotno interpretira vsebino določila 1. odst. 58. člena ZIZ.
Poleg tega gre v tem primeru za izvršbo začeto po uradni dolžnosti. V taki izvršbi se šteje, da upnika ni in je zato določila, ki se nanašajo na upnika v izvršilnem postopku le smiselno uporabljati. To pomeni, da če upnika ni, ni možno pričakovati, da bo vložil odgovor na ugovor. Domnevo iz 1. odst. 58. člena ZIZ zato v izvršbi, začeti po uradni dolžnosti, smiselno ni možno uporabiti.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je na izvršilnem naslovu, ki je podlaga za izvršbo v tej zadevi, klavzula o pravnomočnosti. Na klavzulo o pravnomočnosti je izvršilno sodišče vezano. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor, da predlagani izvršilni naslov ni sposoben za izvršbo (19. člen ZIZ). Pritožbo dolžnika je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.