Appeal dismissed; creditor's appeal against final enforcement ruling rejected as review barred by law.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Upnik lahko v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču sam poda pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti zakona. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za presojo ustavnosti 1. odstavka 10. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 642/2006 z dne 7.9.2006.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je po svojih pooblaščencih pravočasno pritožil upnik. Pritožuje se iz razloga bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da na Ustavno sodišče Republike Slovenije vloži zahtevo za oceno ustavnosti 10. člena ZIZ v delu, v katerem je določeno, da v postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni revizije zoper sklep, s katerim je postopek zaključen na drugi stopnji, in v katerem je odločeno o ugovornem razlogu iz 11. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, ter prekine predmetni revizijski postopek do odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti 10. člena ZIZ. Nadalje predlaga, da višje sodišče po prejemu odločitve Ustavnega sodišča razveljavi izpodbijani sklep in posreduje revizijo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj je sodišče svojo odločitev oprlo na predpis (10. člen ZIZ), ki je v nasprotju z Ustavo RS, saj krši ustavno pravico upnika do enakosti pred zakonom. Sodišče ima skladno s 23. členom ZUstS pravico vložiti zahtevo za oceno ustavnosti zakona, če nastane vprašanje ustavnosti v zvezi s postopki, ki jih vodi. Ker prvostopno sodišče tega ni storilo in je svojo odločitev oprlo na neustavno določbo ZIZ, je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Po ZPP je revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, dovoljena. ZIZ pa v 1. odstavku 10. člena revizijo izrecno izključuje. Takšna izključitev izrednega pravnega sredstva v izvršilnem postopku pa je v neskladju z ustavo. V primeru, da upnik predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnik poda ugovor zastaranja, mora izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljaviti, postopek pa se nadaljuje kot postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog. V slednjem imata stranki tudi pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva. V kolikor pa je izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova in dolžnik poda ugovor zastaranja, pa je pravica do revizije izključena. Tudi navedeno predstavlja kršitev pravice do enakosti pred zakonom. Ker institut zastaranja pomembno posega v ustavne pravice upnika, bi bilo potrebno, da o tako pomembnem vprašanju odloča Vrhovno sodišče RS.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik vložil revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 642/2006 z dne 7.9.2006, s katerim je bil potrjen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2005/12282 z dne 15.5.2006. S slednjim sklepom je prvostopno sodišče v celoti ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. I 2005/12282 z dne 15.3.2006, izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo.

ZIZ v 1. odstavku 10. člena določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija.

Ker je upnik vložil revizijo zoper pravnomočno odločbo, izdano v izvršilnem postopku, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo revizijo kot nedovoljeno (374. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V zvezi s pritožbenim predlogom, da naj sodišče druge stopnje na Ustavno sodišče RS vloži zahtevo za oceno ustavnosti 1. odstavka 10. člena ZIZ, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko upnik v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS št. 15/94 s spremembami, ZUstS) sam poda pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti zakona. Pritožbeno sodišče namreč ne vidi razloga za presojo ustavnosti določila 1. odstavka 10. člena ZIZ.

Na ostale pritožbene navedbe v zvezi z neustavnostjo 10. člena ZIZ pa pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj ni pristojno za presojo skladnosti določil ZIZ z Ustavo RS (Ur. l. RS št. 33/91-I s spremembami, URS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker upnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).