Appeal dismissed because the company lacks legal interest to force name alignment with Slovenian language law.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Niti ZJRS, niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.

Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče vpisalo preoblikovanje družbe G. B. L. in P., družba za trgovino, proizvodnjo in storitve iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo, spremembo firme, skrajšane firme, družbenikov, poslovnih deležev, osnovnega kapitala, zastopnika in tipa zastopnika ter družbene pogodbe.

Zoper navedeni sklep se je kot udeleženka pravočasno pritožila Republika Slovenija zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker je odločitev sodišča glede registrirane firme predlagatelja v nasprotju s 33. čl. v zvezi s 17. čl. Zakona o javni rabi slovenščine (v nadaljevanju ZJRS) in 20. čl. ZGD. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

V odgovoru na pritožbo je predlagatelj navedel, da si je družba z navedeno firmo pridobila že velik ugled in prepoznavnost tako na slovenskem trgu, kot v svetu, zato je zanj sprememba firme nesprejemljiva. Sicer pa ZJRS velja le za firme, ki se na novo registrirajo. Smiselno je predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožnica svoj pravni interes za udeležbo v predmetnem registrskem postopku utemeljuje na določbah 4. in 26. čl. ZJRS. Iz citiranih določb sicer izhaja dolžnost pritožnice (in v njeni sestavi Ministrstva za kulturo), nadziranja (spremljanja) izvajanja določb Zakona o slovenščini v javni rabi in oblikovanja jezikovne politike.

Niti ZJRS niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.

V obravnavani registrski zadevi je bila v sodnem registru že pred uveljavitvijo ZJRS vpisana družba s firmo G. B., L. in P. družba za trgovino, proizvodnjo in storitve d.n.o., ki je zaradi preoblikovanja iz d.n.o. v d.o.o. spremenila firmo le v delu, ki se nanaša na označbo pravno organizacijske oblike družbe (4. odst. 27. čl. ZGD), njeno tako imenovano fantazijsko ime (13. čl. ZGD) v delu, ki je za pritožnika sporno, torej G. B., pa je ostalo isto.

Izhajajoč iz navedenega dejanskega stanja ter zakonske določbe 1. odst. 33. čl. ZJRS pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica s pritožbo ne more doseči koristi, ki jo zasleduje, to pa je uskladitev firme predlagatelja s 17. čl. ZJRS. Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.

Tako se pokaže, da tudi, če bi bilo pritožbi pritožnice ugodeno, predlagani vpis pa zavrnjen, bi predlagatelj ostal vpisan v sodnem registru s sporno firmo. Koristi, ki jo želi, torej s pritožbo pritožnica, ne more doseči. Ker torej pritožba ni primerno pravno sredstvo za dosego zasledovane koristi, je pritožnici treba odreči pravni interes za pritožbo (primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 34/2006). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. točke 39. čl. ZSReg (v zvezi s 3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP in 19. čl. ZSReg) pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.