Court dismisses appeal against company name registration, ruling foreign spelling retained per Slovene orthography.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge registrskega sodišča, da je firma v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine, če je sporna beseda, ki sestavlja firmo družbe, sestavni del slovenskega knjižnega jezika. Da pa načelo "piši kot govoriš" za slovenski jezik ne velja in zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi slovenskemu jeziku ustrezal le izgovorni zapis besede "design", pa izhaja tudi iz slovenskega pravopisa, na katerega se sicer sklicuje sam pritožnik. V uvodnih pojasnilih Slovenskega pravopisa (Ljubljana 2001, stran 23) je izrecno pojasnjeno, da izvorno pisavo ohranijo nekatere kategorije prevzetih besed, ki so v 3. točki tudi primeroma navedene (npr. jazz). Vpogled besede "jazz" v Slovenskem pravopisu pokaže, da ima navedena beseda enako sistemsko kazalko k poslovenjeni obliki, kot beseda "design". Iz povedanega izhaja, da je zapis besede "design" ena od tistih posebnosti iz tujega jezika prevzete besede, ki tudi v slovenskem jeziku ohrani tujo oziroma izvirno pisavo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo Republike Slovenije zoper sklep sodne referentke o vpisu družbe s firmo F. s. design, notranja oprema, svetovanje, uvoz d.o.o., v sodni register in potrdilo izpodbijani sklep.

Zoper sklep o zavrnitvi pritožbe se je Republika Slovenija kot udeleženka postopka pravočasno pritožila, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica zmotno meni, da beseda "design" v firmi subjekta vpisa ni slovenska beseda, ker ni zapisana v slovenščini, zaradi česar je kršen 17. čl. Zakona o javni rabi slovenščine in tudi ne gre za zakonsko dopustne izjeme iz 20. čl. ZGD. Meni, da bi navedena beseda ustrezala slovenskemu jeziku le, če bi bila zapisana tako, kot se izgovori, torej "dizajn". Pri tem se sklicuje tudi na slovenski pravopis, ki pri besedi "design" odkazuje na poslovenjeno obliko "dizajn".

S tako razlago pritožnika pritožbeno sodišče ne soglaša, pač pa v celoti sprejema razloge registrskega sodišča, da je firma v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine, če je sporna beseda, ki sestavlja firmo družbe, sestavni del slovenskega knjižnega jezika. Da pa načelo "piši kot govoriš" za slovenski jezik ne velja in zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi slovenskemu jeziku ustrezal le izgovorni zapis besede "design", pa izhaja tudi iz slovenskega pravopisa, na katerega se sicer sklicuje sam pritožnik. V uvodnih pojasnilih slovenskega pravopisa (Ljubljana 2001, stran 23), kar je izrecno pojasnjeno, da izvorno pisavo ohranijo nekatere kategorije prevzetih besed, ki so v 3. točki tudi primeroma navedene (npr. jazz). Vpogled besede "jazz" v slovenskem pravopisu pokaže, da ima navedena beseda enako sistemsko kazalko k poslovenjeni obliki, kot beseda "design". Iz povedanega izhaja, da je zapis besede "design" ena od tistih posebnosti iz tujega jezika prevzete besede, ki tudi v slovenskem jeziku ohrani tujo oziroma izvirno pisavo.

Ker pa tako ostala razlogovanja registrskega sodišča v izpodbijanem sklepu, kot tudi pritožbene navedbe v zvezi z njimi za odločitev o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso odločilna, pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo.

Ob povedanem se izkaže, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlog ni utemeljen. Ker pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, 37. čl. ZNP in 19. čl. ZSReg dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo na podlagi 2. točke 39. čl. ZSReg zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča.