Appeal allowed; first-instance judgment reversed and remanded for amendment of unclear counterclaim under ZPP Art. 108.

Pritožbi se ugodi in se zato sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v odločitvi po nasprotni tožbi in glede pravdnih stroškov) r a z v e l j a v i in v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo glasi, da je dolžan B.B. trpeti poplačilo iz svojega osebnega vozila za terjatev Z.d., ki jo ta ima zoper B.T. d.o.o., ne da bi bilo pri tem navedeno, za katero terjatev in v kolikšni višini gre, zato bi moralo sodišče postopati po 108. členu ZPP in zahtevati ustrezno popravo tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku tožnika B.B. proti toženi stranki Z.d., tako da je odločilo, da je izvršba na premičnino - osebno vozilo Peugeot, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 29.12.2003 nedopustna, da se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja in izvršilni postopek ustavi. Ugodilo pa je tudi zahtevku Z.d. po nasprotni tožbi in odločilo, da je pravni posel, sklenjen med družbo B.T. d.o.o. in B.B. dne 7.6.2004 proti A. d.d. brez pravnega učinka in je zato B.B. dolžan trpeti, da se terjatev A. d.d. do B.T. d.o.o. do višine prodajne vrednosti vozila Peugeot 406 poplača iz te premičnine, pri čemer pa je B.B. svoje obveznosti prost, če izpolni obveznost B.T..

Zoper sodbo se pritožuje tožnik (toženec po nasprotni tožbi). Po mnenju pritožbe je bil zahtevek iz nasprotne tožbe, ki mu je sodišče ugodilo, nesklepčen in brez popravka tudi neizvršljiv. Poleg tega je za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj namreč potrebno ugotoviti, da je izpodbijano dejanje povzročilo prikrajšanje upnika. V konkretnem primeru zoper družbo B.T. d.o.o. ni uveden stečaj, gre za družbo, ki deluje in zato ni mogoče govoriti o njeni prezadolženosti zgolj na osnovi tega, ker se upnik trenutno z izvršbo ne more poplačati.

Predvsem pa bi dejanje prodaje avtomobila lahko bilo izpodbojno, če bi se predhodno ugotovilo, da družba nima kritja v svojem premoženju, da je prezadolžena in da ni nikakršnih možnosti, da bi poplačala upnikove terjatve ter da bi ravnala s prodajo avtomobila tako, da bi prikrajšala upnika. V obravnavanem primeru je šlo za odplačni posel in je vrednost prodane premičnine nadomestil denar. Družba je B.B. dolgovala denar in slednji bi v primeru izvršbe lahko posegel na osebno vozilo družbe. V takem primeru ne bi mogli govoriti o kakršnemkoli oškodovanju upnika.

Prav tako ni nikakršnih zanesljivih dokazov o tem, da bi B.B. vedel ali moral vedeti, da z izpodbijanim pravnim dejanjem škoduje upniku. Pritožba predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevek iz nasprotne tožbe zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da je bil zahtevek tožene stranke iz nasprotne tožbe, ki mu je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugodilo, neizvršljiv, le da ne zato, ker naj bi bil nesklepčen, kot meni pritožba, temveč zato, ker je bil nedoločen. Zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo, se namreč glasi, da je dolžan B.B. trpeti poplačilo iz svojega osebnega vozila za terjatev Z.d., ki jo ta ima zoper B.T. d.o.o., ne da bi bilo pri tem navedeno, za katero terjatev in v kolikšni višini gre. Tudi drugi del zahtevka, da je B.B. obveznosti prost, če izpolni obveznost B.T. d.o.o. v posledici tega ni določen, ker ni znano, koliko ta obveznost znaša.

Ker mora biti vsebina sodne odločitve razvidna iz njenega izreka, v obrazložitvi sodbe povzeta vsebina odgovora na tožbo, v katerem se navaja, koliko je znašala terjatev Z.d. zoper družbo B.T. d.o.o., te pomanjkljivosti ne more sanirati. Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, česar pa v obravnavanem primeru nasprotna tožba Z.d. ni vsebovala, zato bi moralo sodišče postopati po 108. členu ZPP in zahtevati ustrezno popravo tožbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354.

člen ZPP).