Appeal dismissed; temporary injunction to block land registry entries for denationalization claim rejected as ineffective against state organs.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to issue a temporary injunction. The plaintiff argued that a pending denationalization process required blocking the land registry to prevent the defendant from transferring property to the state, citing potential irreparable harm. The court rejected this, ruling that a temporary injunction cannot prevent official entries made by state organs based on final denationalization decisions and that the plaintiff's rights were already protected by the underlying contract. Consequently, the appeal was found ungrounded, and the first-instance decision was confirmed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Zakon o zemljiškem knjigu: A temporary injunction prohibiting disposal of immovable property cannot prevent official entries in the land registry based on final state organ decisions regarding denationalization, as such entries are not subject to civil court restraint.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če sodišče izda začasno odredbo in z njo prepove lastniku odtujitev ali obremenitev nepremičnine, je posledica take odredbe omejitev dolžnikove razpolagalne sposobnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Le ta je namreč s tožbo zahtevala, da ji tožena stranka na temelju prodajne pogodbe izstavi listino za vpis lastninske pravice na parc. št. 4214/1 k.o. S. in vrne razliko kupnine za več plačano površino 360 m2 v znesku 798.501,00 SIT, z obrestmi. Predlagala je, da sodišče izda začasno odredbo, obstaja možnost, da tožena stranka zaradi zaključka denacionalizacijskega postopka stori kaj škodljivega za tožnico glede predmetne parcele.
Zato naj se ji prepove poseg, vpiše prepoved odtujitve ali obremenitev v zemljiško knjigo oz. naj se ji prepove na nepremičnini karkoli spremeniti, saj bo sicer obstajala velika verjetnost, da uveljavitev terjatve ne bo možna oz. bo otežena in lahko tožnici nastane vsaj težko nadomestljiva škoda in tudi tožena stranka ne bi utrpela hujših, neugodnejših posledic od tistih, ki bi jih brez izdaje utrpela tožnica. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da predlog ni utemeljen, če je v denacionalizacijskem postopku nepremičnina vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu in je odločba že dokončna, ni potreben razpolagalni posel s strani tožene stranke, zato je predlog neutemeljen, začasna odredba, če bi bila izdana, ne bi mogla vplivati na vpise, ki se v zemljiško knjigo opravijo na podlagi določb državnih organov, navedbe, da lahko tožena stranka povzroči na sami nepremičnini škodo ali kaj spremeni, pa je ocenilo kot neutemeljene.
Zoper sklep se je tožnica pritožila. Meni, da so razlogi sodišča prve stopnje materialnopravno zmotni. Že Vrhovno sodišče je poudarilo, da bi v primeru ugodnega izida pravdnega postopka imela tožnica možnost uveljavljati svoje pravice do denacionalizacijskega upravičenca. V trenutku vložitve predloga za izdajo začasne odredbe je v zemljiški knjigi kot zemljiškoknjižni lastnik bila vpisana tožena stranka. Na podlagi pogodbe je nenazadnje tudi tožnica tista, ki je pridobila stvarne pravice. Veljavna pogodba ji daje lastninsko upravičenje do predmetne parcele, zaradi nevpisa ne učinkuje zoper "univerzalno javnost".
Zato je tudi v tem delu sodišče prve stopnje s sodbo zahtevku že ugodilo, toženi stranki torej naložilo izstavitev listine sposobne za vpis lastninske pravice tožnice na predmetni nepremičnini v zemljiški knjigi. Res za toženo stranko razpolagalni posel ni potreben. Toda stvar glede tožnice ni končana, kar jasno izhaja tudi iz opozorila Vrhovnega sodišča, da lahko uveljavlja pravice do denacionalizacijskega upravičenca. Odločba Vrhovnega sodišča v pravnem postopku ni realizirana v zemljiški knjigi in ima zato tožnica kot upnica pravico, da prepreči nezakonitost in grozečo škodo.
Kot dobroverna udeleženka v pravnem prometu pričakuje, da bo pritožbi ugodeno. Zagotovi naj se ji pravice, ki si jih je pridobila na podlagi pogodbe s toženo stranko. Sicer pa tudi sodba Vrhovnega sodišča ni dokončna, saj je tožnica sprožila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopenjsko sodišče je v razlogih sklepa pravilno pojasnilo, da v primeru, če sodišče izda začasno odredbo in z njo prepove lastniku odtujitev ali obremenitev nepremičnine, je posledica take odredbe omejitev dolžnikove razpolagalne sposobnosti in se to tudi zaznamuje v zemljiški knjigi. Taka zaznamba je le sredstvo zavarovanja pred razpolagalnimi dejanji (obremenitev oz. odsvojitev nepremičnine na temelju pravnega posla) zemljiškoknjižnega lastnika. Tožeča stranka pa je predlagala začasno odredbo, katere namen je bil, da se prepreči vpis lastninske pravice na tretjega, denacionalizacijskega upravičenca, na temelju odločbe, izdane v postopku denacionalizacije.
Takega vpisa pa s predlagano začasno odredbo ne more preprečiti in se na pravilne in jasne razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrnitev predloga, pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje. Pritožba je zato neutemeljena, ter jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev postopka ni zasledilo (2. točka 365. člena in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku).