Court dismisses appeal as tax exemption for municipalities does not extend to their established legal entities.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's objection to a court order requiring the Housing Fund to pay court fees. The appellant argued that as a public-law legal entity established by a municipality, the fund should qualify for the tax exemption granted to local self-governing communities under Article 11 of the Court Fees Act. The court rejected this claim because the statute explicitly lists municipalities but does not mention legal persons established by them, thereby limiting the exemption strictly to the municipalities themselves.
Legislator headnote
AI generatedArticle 11, paragraph 1 of the Court Fees Act; Article 1, paragraph 1 of the Act on Public Funds: The tax exemption granted to local self-governing communities does not extend to legal persons established by them, as the statute does not mention such entities.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
1. odst. 11. člena ZST ne omenja pravnih oseb, ustanovljenih s strani lokalnih samoupravnih skupnosti, zato se taksna oprostitev, določena za lokalne samoupravne skupnosti, nanje ne more raztezati.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo upniku, Stanovanjskemu skladu, da je dolžan plačati sodno takso za predlog za izvršbo in za sklep v znesku 11.400,00 SIT.
Zoper sklep se upnik pritožuje in navaja, da je sodišče spregledalo določbo 1. odst. 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), ki določa, da so plačila sodnih taks oproščene lokalne samoupravne skupnosti. Zakon o javnih skladih določa, da je javni sklad pravna oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga lokalna skupnost nameni za zagotavljanje javnega interesa. Stanovanjski sklad - javni sklad je na podlagi določbe 9. člena Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada (Uradne objave, št. 21/2001) dne 22.5.2002 postal lastnik vseh občinskih stanovanj in stanovanjskih hiš in glede tega namenskega premoženja, s katerim sedaj upravlja in razpolaga sklad, tudi pravni naslednik bivše O.N..
Statistični urad Republike Slovenije je 27.6.2002 Stanovanjski sklad - javni sklad po dejavnosti razvrstil po standardni klasifikaciji dejavnosti v podrazdred: splošna dejavnost javne uprave. Ministrstvo za okolje in prostor je s sklepom z dne 31.1.1995 upnika vpisalo v register neprofitnih stanovanjskih organizacij pod zaporedno številko 20/95. Iz dopisa Ministrstva za okolje, prostor in energijo z dne 29.11.2002 je razvidno, da so se morali vsi obstoječi skladi ustrezno preoblikovati po določbah Zakona o javnih skladih.
Pritožba ni utemeljena.
Že pritožba navaja, da je upnik v obravnavani izvršilni zadevi Stanovanjski sklad - javni sklad, po Zakonu o javnih skladih (Ur. l. RS, št. 22/2000, ZJS) je javni sklad pravna oseba javnega prava, ki upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa (1. odst. 1. člena ZJS). Kot pravna oseba je torej sam subjekt pravic in obveznosti (vpisan v poseben register neprofitnih stanovanjskih organizacij), ne glede na dejstvo, da je bil ustanovljen z odlokom M. o.
N.. Določba 1. odst. 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) je povsem jasna, plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, lokalne samoupravne skupnosti, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost, in ne omenja pravnih oseb, ustanovljenih s strani lokalnih samoupravnih skupnosti, zato se taksna oprostitev, določena za lokalne samoupravne skupnosti, nanje ne more raztezati. Niti ni v obravnavanem primeru podana situacija iz 3. odst. citiranega 11.
člena ZST, ko se taksa ne plača v primeru, kadar tako določa poseben zakon (kot npr.
5. odst. 28. člena Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije,ZJSRS, Ur. l. RS, št. 25/97 s spremembami), take določbe ZJS nima. Zato je izpodbijana odločitev pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje, ko tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev ni zasledilo, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).