Appeal allowed; first instance court failed to order witness interview regarding illness impact on studies.

Pritožbi se ugodi zato se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da bi povezanost med boleznimi toženke in neizpolnjevanjem šolskih obveznosti lahko ugotovil le izvedenec, katerega pa tožena stranka ni predlagala v tem postopku. To načeloma sicer drži, vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je toženka predlagala poleg vpogleda v medicinsko dokumentacijo (katere sodišče prve stopnje tudi ni vpogledalo), zaslišanje njenega zdravnika dr. A.V., ki je izvedena priča. Izvedena priča, to je zdravnik, pa bo lahko povedal, če so bolezni, za katero toženka trdi, da jih ima, objektivna ovira pri izpolnjevanju študijskih obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo s 1.1.2006 ukinilo preživnino, ki jo je dolžan plačevati tožnik toženki, katera je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v N. z dne 4.4.1995 in nazadnje revalorizirana z obvestilom CSD N. z dne 31.3.2005 na 41.736,00 SIT. Glede stroškov postopka je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 87.615,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.3.2006 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se je pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da svojih študijskih obveznosti ni zmožna izpolnjevati iz razloga, ker ji to preprečuje bolezen, kar je obširno pojasnila v odgovoru na tožbo in predložila obsežno zdravniško dokumentacijo izdano s strani različnih specialističnih bolnišničnih oddelkov. Sodišču je predlagala, da opravi poizvedbe pri toženkinem osebnem zdravniku in ga tudi zasliši, le-ta bi namreč lahko pojasnil, da zaradi zdravstvenega stanja, toženka ta ni bila sposobna redno izpolnjevati študijskih obveznosti.

Gre namreč za tako številna, pogosta in huda obolenja in s tem povezana zdravljenja, da je vsakemu povprečnemu človeku očitno jasno, da ob tolikšnih zdravstvenih težavah ni možno redno izpolnjevati študijskih obveznosti. Toženki se ni zdelo potrebno, da bi postopek zavlačevala in proračun obremenjevala še z izvedencem medicinske stroke. Sodišče prve stopnje pa osebnega zdravnika ni zaslišalo, ni opravilo poizvedb v zdravstvenem domu in zato napačno ter preuranjeno zaključilo, da bi vpliv zdravstvenega stanja toženke na opravljanje njenih študijskih obveznosti lahko ugotovil le izvedenec.

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje posledično nepravilno uporabilo materialno pravo, preživnino je odpravilo kljub določilu 102. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da morajo starši svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Tožnik svoje obveznosti do toženke ni izpolnil. Preživnino je sodišče ukinilo tudi v nasprotju z določili 103. člena ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti zanje in jih vzgajati ter po svojih močeh skrbeti za šolanje in njihovo strokovno izobrazbo, glede na sposobnosti, nagnjenje in želje.

Določene študijske obveznosti je toženka že izpolnila, ali jih bo v celoti pa v času odločanja o zadevi še ni možno ugotoviti.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo tako določbe 123. in 103. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, kot tudi določbe Konvencije združeni narodov o otrokovih pravicah po katerih so starši dolžni skrbeti za vsestranski razvoj otroka in ga usposobiti za samostojno življenje. Zato je tudi določena izrecna obveznost staršev, da svoje otroke preživljajo do polnoletnosti, po polnoletnosti pa v primeru, ko se otroci redno šolajo. Sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključuje, da je sodna praksa pri zapolnitvi vsebine pojma rednega šolanja sprejela stališče, da ni odločilen formalnopravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu temveč redno izpolnjevanje šolskih obveznosti.

Ni spora o tem, da se je toženka v študijskem letu 2003/2004 vpisala na Fakulteto za menagement v K. V letu 2004/2005 pa na Politehniko v N. V letu 2005/2006 pa je vpisala študij tujih jezikov na Fakulteti pri Univerzi v V. Na prvih dveh fakultetah ni opravila nobenega izpita, na Fakulteti v V. pa je pri izpitu za angleški jezik opravila dva dela izpita od petih, kar pa ni uspešno opravljen izpit in še ni dosegla nobene kreditne točke za vpis v 2. letnik; mora pa jih doseči 49. Jasno je, da toženka študijskih obveznosti ni izpolnila, vendar pa je pri tem po oceni pritožbenega sodišča pomembna okoliščina, ali teh obveznosti ni mogla izpolniti zaradi številnih bolezni za katerimi boluje.

Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da bi povezanost med boleznimi toženke in neizpolnjevanjem šolskih obveznosti lahko ugotovil le izvedenec katerega pa tožena stranka ni predlagala v tem postopku. To načeloma sicer drži vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je toženka predlagala poleg vpogleda v medicinsko dokumentacijo (katere sodišče prve stopnje tudi ni vpogledalo), zaslišanje njenega zdravnika dr. A.V., ki je izvedena priča. Izvedena priča, to je zdravnik, pa bo lahko povedal, če so bolezni, za katere toženka trdi, da jih ima, objektivna ovira pri izpolnjevanju študijskih obveznosti.

Gre za dokaz, ki je pomemben pri odločitvi, katerega sodišča prve stopnje ni izvedlo, prav tako ni vpogledalo v medicinsko dokumentacijo in zato je ostalo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno. Obstoji torej možnost, da je tudi materialno pravo nepravilno uporabljeno. Prav iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z napotki, da dokazni postopek dopolni v nakazani smeri ter o zadevi ponovno odloči.