Appeal dismissed; execution barred if new interference differs substantially from prior one under ZIZ s. 229.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi, ki ga je izdalo dne 17.09.2003 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Upnici je naložilo, da je dolžna povrniti dolžniku 40.228,00 SIT izvršilnih stroškov. Ugotovilo je, da novo motilno dejanje, ki naj bi ga storil dolžnik 27.06.2003 ni bilo storjeno na isti ali podoben način kot motilno dejanje, ki je bilo predmet pravnomočnega sklepa o motenju posesti Okrajnega sodišča v S. z dne 15.05.2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v K. z dne 04.03.2003.

Zoper ta sklep je vložila upnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče zanemarilo bistvo določbe 229.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in sicer da je cilj in smisel prepovedi nadaljnjih motenj, kot ga opredeljuje 3.odstavek izvršilnega naslova v zadevi P, ekonomičnost in hitrost postopka, to je preprečitev nadaljnjih motenj, tudi takšnih, ki niso bile zajete v sklepu o motenju, to je v izvršilnem naslovu. Gre za preprečevanje šikanoznih ravnanj dolžnika, ki bi ob vsakem drugačnem načinu motenja lahko neprestano sprožal nove in nove motenjske spore.

Nerazumljivo bi bilo glede na razlago izpodbijanega sklepa razumevanje, da motenje posesti (kot ožji obseg motenja) ni zajeto v odvzemu posesti (kot širši obseg motenja) kot izhaja iz ugotovitvenega dela izvršilnega naslova. Takšno razumevanje pravice do sodnega varstva na podlagi izvršilnega naslova kot ga opredeljuje izpodbijani sklep, daje po mnenju pritožnice odgovor, zakaj so sodišča preobremenjena in zakaj se zmanjšuje zaupanje v sodni sistem. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in naj se obdrži v veljavi sklep, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v S. 17.09.2003 ter dolžniku naloži še plačilo nadaljnjih stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršilnem postopku daje upniku v 229. členu možnost ob ponovnem motenju posesti vložiti izvršilni predlog v primeru, če je dolžnik ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se dejanje dolžnika z dne 27.06.2003 bistveno razlikuje od motilnega dejanja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu, je pravilna.

V sklepu o motenju posesti, na katerega se kot na izvršilni naslov sklicuje upnik, je bilo ugotovljeno, da je dolžnik motil upnika v posesti parcele št. 70/1 in 70/2 k.o. M. tako, da je 16.04.2002 na vhod parcele št. 70/1 k.o. M. postavil kovinska vrata z mrežo in zatem 17.04.2002 vrata zaklenil še z jekleno ključavnico - obešanko, zato mu je bilo naloženo, da kovinska vrata z mrežo in jekleno ključavnico - obešanka odstrani. V konkretni izvršilni zadevi pa je 27.06.2003 dolžnik na parcelo št. 70/1 k.o. M. pripeljal prikolico brez registrske tablice in traktorsko kabino, pod lopo, ki se nahaja na tej parceli pa je postavil palete in na parcelo št. 70/2 k.o.

M. pripeljal cisterno z vodo. Ob tako različnih motilnih dejanjih določba 229.člena ZIZ ni uporabna, saj je ni mogoče tako široko razlagati kot jo razlaga pritožba. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je izvršilni predlog zavrnilo. Izpodbijanje odločitve v tej zadevi z navajanjem problema sodnih zaostankov pa je neprimerno, saj kompleksen sistemski problem sodstva predvsem ne sodi v obravnavo v konkretni zadevi. Tega problema sodišča ne morejo zmanjševati s pragmatičnimi in za stranke bolj enostavnimi postopki, ki niso zakonsko predvideni.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo pravilen in zakonit sklep sodišča prve stopnje (2.odst. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).