Supreme Court allows review to vacate lower court ruling on illegal occupancy rights due to statutory one-unit limits.

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Z nezakonito vselitvijo tudi po preteku roka iz 50.čl. ZSR ni mogoče pridobiti pravic, glede katerih ima zakon posebne omejitve. Čeprav se po izteku roka iz 50.čl. ZSR položaj nezakonito vseljene osebe izenači s položajem imetnika stanovanjske pravice, pa to ne velja, kadar bi na ta način kdo pridobil stanovanjsko pravico na dveh ali več stanovanjih - ali kadar bi kot uporabnik enega stanovanja (1. odstavek 5. člena ZSR) na ta način pridobil še stanovanjsko pravico na drugem stanovanju (2. odstavek 12. člena ZSR).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog na ugotovitev, da je predlagatelj imetnik stanovanjske pravice na garsonieri v drugem nadstropju stavbe K. v L. Ugotovilo je, da predlagatelj stanuje v sporni garsonieri, ki jo je sicer tožena stranka dodelila dr. Z. od leta 1987 dalje. Z. se je izselil že leta 1984, zato predlagatelj z njim ni živel v ekonomski skupnosti.

Sodišče druge stopnje je ugodilo predlagateljevi pritožbi in spremenilo sklep prve stopnje tako, da je predlogu na ugotovitev stanovanjske pravice ugodilo. Ugotovilo je, da je Z. zaradi izselitve iz stanovanja prenehala stanovanjska pravica, zato predlagatelju ni mogel oddati stanovanja v podnajem. Predlagatelj se je torej nezakonito vselil. Nasprotna stranka kot stanodajalec bi lahko zahtevala njegovo izselitev v roku dveh let. Ker tega ni storila, je predlagatelj pridobil stanovanjsko pravico. Dejstvo, da je predlagateljeva žena imetnica stanovanjske pravice na drugem stanovanju, v tem postopku ni pomembno.

Proti temu sklepu vlaga nasprotni udeleženec revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni. Soglaša s stališčem izpodbijanega sklepa, da tisti, ki nezakonito zaseda stanovanje več kot dve leti, pridobi stanovanjsko pravico, vendar pa poudarja, da nihče ne more uporabljati dveh stanovanj. Zakonca ne moreta imeti stanovanjske pravice vsak na svojem stanovanju. Zato sta z izpodbijanim sklepom prekršeni določbi 13. in 14. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih. Poleg tega pa izpodbijani sklep prezre, da sta predlagatelj in Z. navzven vzdrževala videz, da živita v ekonomski skupnosti.

Predlagatelj na revizijo ni odgovoril in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst.390.čl. zakona o pravdnem postopku).

Revizija je utemeljena.

Zakon o stanovanjskih razmerjih je določal, da sme imeti občan stanovanjsko pravico le na enem stanovanju (12.čl.). Praviloma je veljalo, da imata lahko oba zakonca skupaj eno stanovanje. Le izjemoma sta ob sklenitvi zakonske zveze lahko obdržala vsak svoje stanovanje, če sta bili obe stanovanji neprimerni za njuno skupno prebivanje (14.čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih - v nadaljnjem ZSR). To omejitev je treba upoštevati tudi v primeru, kot je obravnavani, v tem smislu, da z nezakonito vselitvijo tudi po preteku roka iz 50.čl. ZSR ni mogoče pridobiti pravic, glede katerih ima zakon posebne omejitve. Čeprav se po izteku roka iz 50.čl. ZSR položaj nezakonito vseljene osebe izenači s položajem imetnika stanovanjske pravice, pa to ne velja, kadar bi na ta način kdo pridobil stanovanjsko pravico na dveh ali več stanovanjih - ali kadar bi kot uporabnik enega stanovanja (1. odstavek 5. člena ZSR) na ta način pridobil še stanovanjsko pravico na drugem stanovanju (2. odstavek 12. člena ZSR). Zato ni sprejemljivo stališče izpodbijanega sklepa, da v tem postopku ni pomembno dejstvo, da ima predlagateljeva žena stanovanjsko pravico na drugem stanovanju. Glede na obrazloženo je to dejstvo pomembno in ga je treba upoštevati (14. čl. ZSR).

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava niso bile ugotovljene dejanske okoliščine, ki so pomembne za odločitev v tej zadevi. Podan je razlog za razveljavitev sklepa druge stopnje po 2. odst. 395.čl. Zakona o pravdnem postopku. V nadaljnjem postopku bo treba ugotoviti, ali je predlagatelj, v uveljavljenem času uporabe spornega stanovanja, uporabljal (tudi) stanovanje, na katerem je imela stanovanjsko pravico njegova žena. Nato bo treba oceniti, ali je predlagatelj v obravnavanem času torej ostal uporabnik tega ženinega stanovanja. Od tega je odvisna odločitev o predlagateljevem predlogu v tej zadevi.