Supreme Court voids execution stop due to retroactive shortening of creditor's re-seizure deadline under ZIZ.

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Pravilna je razlaga spremenjenega roka (iz 1. leta na 3 mesece) tako, da začne trimesečni rok po 88. členu ZIZ, v katerem lahko upnik predlaga ponoven rubež, teči šele od uveljavitve spremembe ZIZ-C, torej od 04.03.2006 dalje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče sklenilo, da se ustavi izvršba na premične stvari, ki jo je dovolilo sodišče na predlog upnika. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da prvi rubež ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Ker upnik v roku treh mesecev od dneva neuspešnega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža, je sodišče v skladu z 2. odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo ustavilo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je s spremembo ZIZ rok iz 88. člena, ko naj bi upnik predlagal ponoven rubež, z enega leta skrajšan na tri mesece. Prvi rubež je bil opravljen dne 30.11.2005, torej bi se rok po prejšnjih predpisih iztekel dne 30.11.2006. Po mnenju pritožbe je edina pravilna razlaga novega tri mesečnega roka, da ta začne teči z uveljavitvijo spremembe, torej za naprej in ne za nazaj. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo že v enem mesecu po uveljavitvi zakona, teoretično pa bi ga lahko že takoj naslednji dan. Upnik, ki je po spremembi predpisa nameraval v treh mesecih vložiti ponoven predlog za rubež, se tako ni imel možnosti prilagoditi spremembi predpisa, ki že tako bistveno skrajšal rok enega leta, sodišče pa ga je skrajšalo še dodatno.

Pritožba je utemeljena.

Prvi neuspešen rubež (saj se pri dolžnikih niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe) je bil v predmetni zadevi izveden dne 30.11.2005, dne 31.03.2006 pa je izvršitelj predlagal ustavitev izvršbe, kar je sodišče prve stopnje še isti dan tudi storilo in izdalo izpodbijani sklep. Prvi rubež se je izvajal še v času, ko je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 1. odstavku 88. člena predvideval enoletni rok, v katerem ima upnik pravico predlagati ponoven rubež. Ta enoletni rok bi se torej po prej veljavni zakonski določbi iztekel šele 30.11.2006. Med tem časom pa je bila določba 1. odstavka 88. člena ZIZ spremenjena. Dne 04.03.2006 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C), ki je omenjeni enoletni rok skrajšal na tri mesece. V prehodnih določbah ZIZ-C sicer določa, da se postopki, v katerih je predlog za izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona, torej ZIZ-C, vendar pa po oceni pritožbenega sodišča v predmetni zadevi tako striktno tolmačenje navedene določbe ne pride v poštev. Tudi po spremembi zakona namreč ostaja smisel izvršilnega postopka enak, t.j. poplačilo upnikove terjatve. Namen novega zakona je bil zgolj pospešiti sam postopek izvršbe, ne pa odvzeti upnikom pravice, ki so jih pridobili po prejšnjem predpisu in na katere so se nanašali. Upnik ima prav, ko v pritožbi navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje (glede na svojo razlago te spremembe) sklep o ustavitvi izvršbe izdalo že takoj naslednji dan po uveljavitvi ZIZ-C, oziroma celo že na sam dan uveljavitve ZIZ-C, pri čemer pa upnik niti teoretično ne bi imel možnosti, da se prilagodi spremembi in predlaga ponoven rubež. V predmetni zadevi tudi načeli pravičnosti in prepovedi retroaktivne veljave predpisov ne dopuščata takega postopanja sodišča, zato se pritožbeno sodišče na njuni podlagi, kljub pomanjkanju izrecnih prehodnih določb, ki bi urejale to vprašanje, pridružuje navedbam v pritožbi in zaključuje, da je pravilna razlaga spremenjenega roka ta, da začne trimesečni rok po 88. členu ZIZ, v katerem lahko upnik predlaga ponoven rubež, teči šele od uveljavitve spremembe ZIZ-C, torej od 04.03.2006 dalje.

Drugih kršitev določb postopka, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče ni zasledilo, je pa na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev zaključilo, da je izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine nezakonit, zato je pritožbi upnika ugodilo ter sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nadaljnji postopek po 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.