Appeal dismissed because debtor failed to prove business relationship ended per execution law burden of proof.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the debtor's appeal, upholding the first instance court's rejection of the objection to the enforcement order. The debtor argued that accounting records were unreliable and that the business relationship with the creditor had ended in 2003 via a commission sale, but provided no evidence to support these claims. The court ruled that since the debtor did not deny the existence of the business relationship initially, the burden of proof to demonstrate its termination rested on them, which they failed to meet under the relevant execution law.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; Dokazno breme za trditve, da je poslovno razmerje prenehalo, je na dolžnici, ki mora predložiti dokaze za svoje navedbe.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnice se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnica v ugovoru ni zanikala obstoja poslovnega razmerja z upnikom, ravno obratno, navajala je, da je z upnikom sodelovala na podlagi komisijske prodaje. Dokazno breme za trditve, da je to poslovno razmerje prenehalo, je na dolžnici, ta je sicer v ugovoru navedla, da naj bi bilo razmerje z upnikom na podlagi komisijske prodaje prekinjeno že 1.6.2003, vendar pa ni za to svojo navedbo predlagala nobenega dokaza, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, čeprav jo k temu zavezuje 2. odst. 61. čl. (ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neobrazložen in neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi z dne 17.10.2005, opr.št. Ig.
Proti navedenemu sklepu je dolžnica vložila ugovor (pravilno: pritožbo), v katerem navaja, da je po njenem mnenju svoje trditve v ugovoru dovolj tehtno obrazložila. Nikakor ne more sprejeti dejstva, da se upnikove navedbe upoštevajo, saj so podane zelo paušalno in nikakor verodostojno. Upnik se sklicuje na računovodske izkaze, ki nikakor niso zanesljivi in merodajni. Ne obstajajo nikakršni dokazi o nastanku dolžniško upniškega razmerja. Zato sodišču predlaga, da še enkrat preuči zahtevek in ga zavrne.
Pritožba dolžnice ni utemeljena.
Upnik izterjuje v tem postopku terjatve na podlagi obračuna zamudnih obresti in izpisa odprtih postavk; za slednjega ni dolžnica v ugovoru niti utemeljila, zakaj je ta po njenem mnenju neresničen in neverodostojen, ravno tako pa ni določno navedla, zakaj je zanjo sporen obračun obresti. Glede na to teh njenih navedb v ugovoru sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo; enako neupoštevne so sedaj njene trditve v pritožbi, češ da "računovodski izkazi niso zanesljivi in merodajni". Ključnega pomena v obravnavani zadevi pa je dejstvo, da dolžnica v ugovoru ni zanikala obstoja poslovnega razmerja z upnikom, ravno obratno, navajala je, da je z upnikom sodelovala na podlagi komisijske prodaje; v nasprotju s temi navedbami sedaj v pritožbi trdi, da ne obstajajo nikakršni dokazi o nastanku dolžniško upniškega razmerja.
Dokazno breme za trditve, da je to poslovno razmerje prenehalo, pa je na dolžnici, ta je sicer v ugovoru navedla, da naj bi bilo razmerje z upnikom na podlagi komisijske prodaje prekinjeno že 1.6.2003, vendar pa ni za to svojo navedbo predlagala nobenega dokaza, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, čeprav jo k temu zavezuje 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), če naj bi se njen ugovor štel za obrazloženega in zato utemeljenega. Ker pa ga ni bilo mogoče šteti kot takšnega, tudi njena pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365.
čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).