Appeal dismissed; creditor must pay only costs caused unreasonably after contract nullity announcement.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal against the first-instance judgment ordering the creditor to pay enforcement costs. The debtor argued that the creditor should reimburse all costs, including those for filing a lawsuit to annul a share transfer agreement and court fees. The court held that the creditor is only liable for costs incurred unreasonably after the debtor was notified of the contract's nullity, as the debtor reasonably relied on the public register showing his status as a shareholder of the dissolved company.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 38. člen 6. odstavek; Zakon o sodnem registru (ZSReg); The creditor is liable to the debtor only for enforcement costs incurred unreasonably after the debtor is notified of the nullity of the underlying contract, not for costs incurred prior to such notification where the debtor reasonably relied on the public register.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. tč. izreka - kolikor niso bili upniku naloženi v plačilo višji izvršilni stroški dolžnika) p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po določilu 6. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Šele za vse stroške, ki bi dolžniku nastali od dneva naznanitve dejstva, da je bila ugotovljena ničnost pogodbe o prenosu poslovnih deležev v družbi E. d.o.o. na pritožnika, bi bilo mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil, ne pa tudi stroškov pred tem, glede na to, da se je zanesel na registrsko stanje, ki je bilo takšno, da je bil M.J. vpisan kot družbenik izbrisane družbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugodilo ugovoru dolžnika M.J. in v celoti razveljavilo svoj sklep z dne 3.11.2004, opr.št. Ig, ter ustavilo izvršbo; 2.) upniku naložilo, da mora dolžniku v roku 8 dni povrniti 20.196,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2004 do plačila. Proti navedenemu sklepu je glede njegove 2. tč. izreka, dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev oz. spremembo tako, da mora upnik dolžniku povrniti 67.508,00 SIT izvršilnih stroškov. Zatrjuje, da mu niso nastali le stroški za ugovor, ampak tudi drugi stroški, ki jih je prvostopno sodišče iz svoje odločitve izpustilo. Poleg ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 3.11.2004, ki ga je M.J. vložil 26.11.2004, so mu nastali tudi stroški za plačilo sodne takse za ugovor po opominu sodišča z dne 21.1.2005 v višini 7.600,00 SIT. Poleg tega pa prvostopno sodišče ni upoštevalo niti stroškov pritožbe M.J. zoper sklep Okrajnega sodišča v I. opr.št. Ig z dne 19.1.2006 (prav: 2005), ki jo je vložil dne 3.2.2005, in sicer stroškov sestave pritožbe 125 točk, stroškov prejema odločbe in poročila stranki (50 točk) in materialnih stroškov (7 točk) ter tudi sodne takse za navedeno pritožbo, ki jo je M.J. plačal na podlagi opomina prvostopnega sodišča z dne 7.2.2005 v višini 16.150,00 SIT. Tako prvostopno sodišče v 2. točki izreka sklepa z dne 9.1.2006 poleg priznanih izvršilnih stroškov ni priznalo in upniku v plačilo naložilo še nadaljnjih 64.274,00 SIT izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Zoper prvotnega dolžnika, družbo E. d.o.o., je bila izvršba dovoljena že s sklepom o izvršbi z dne 3.11.2000, ki je postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3.11.2004 nadaljevalo izvršbo zoper M.J. iz I., skladno z upnikovim predlogom, kateremu je bila priložena tudi kopija objave iz Uradnega lista RS št. 94/2004, iz katere je razvidno, da je bil dolžnik - družba E.d.o.o. - dne 16.8.2004 izbrisan iz sodnega registra na podlagi 35. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.) in je iz besedila objave razvidno, da je (bil) M.J. ustanovitelj (prav: družbenik) izbrisane družbe. Glede na takšno stanje stvari je torej bilo s strani upnika utemeljeno predlagano nadaljevanje izvršilnega postopka zoper M.J. Po določilu 6. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Dolžnik je res
že v ugovoru zoper sklep z dne 3.11.2004 o nadaljevanju postopka in o dovolitvi izvršbe s tam navedenimi izvršilnimi sredstvi, zatrjeval, da ne le, da ni bil aktivni družbenik prvotnega dolžnika, družbe E. d.o.o. - v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002,
ampak da celo niti ni bil njen družbenik, in se je pri tem skliceval na okoliščino, da je pri Okrožnem sodišču v N. vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 4.6.2001 (opr.št. Pg ). Dne 29.6.2005 je pritožnik v predmetni spis vložil izvod pravnomočne zamudne sodbe pod opr.št. Pg, s katero je ugotovljena ničnost pogodbe z dne 4.6.2001 o prenosu poslovnih deležev. Glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da šele za vse stroške, ki bi dolžniku nastali od dneva naznanitve dejstva, da je bila ugotovljena ničnost pogodbe z dne 4.6.2001 o prenosu poslovnih deležev v družbi E. d.o.o. na pritožnika, bi bilo mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil, ne pa tudi stroškov pred tem, glede na to, da se je zanesel na registrsko stanje, ki je bilo takšno, da je bil M.J. vpisan kot družbenik izbrisane družbe. Zakon o sodnem registru (ZSReg) v tedaj veljavnem besedilu je določal, da kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. V obravnavanem primeru pa so tako stroški za sestavo pritožbe zoper sklep z dne 19.1.2005, kot tudi stroški za sodno takso za ugovor zoper sklep z dne 3.11.2004, dolžniku nastali pred 29.6.2005, tako da zanje ne obstoji upnikova povrnitvena dolžnost, saj ni mogoče zaključiti, da bi te stroške upnik dolžniku neutemeljeno povzročil. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.