Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Cpg 263/2005 ECLI:SI:VSKP:2006:II.CPG.263.2005 AI generated

Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for claims under ZIZ Art. 61(2).

Case Number VSK sklep II Cpg 263/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The debtor's appeal against the first-instance court's rejection of their objection to enforcement was dismissed as unfounded. Although the debtor argued their objection relied on a verbal contract, they failed to submit any evidence despite the explicit requirement of Article 61(2) of the Enforcement and Security Act (ZIZ). The appellate court held that an objection is only substantiated if the debtor asserts material facts and proposes corresponding evidence, thereby rejecting the claim that the lower court unfairly ignored the debtor's arguments without proof.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 61. čl. ZIZ; 2. tč. 365. čl. ZPP: An objection to enforcement is substantiated only when the debtor asserts material facts and proposes evidence to prove them; failure to provide evidence renders the objection unsubstantiated, and the court may not rely solely on the creditor's arguments.

Keywords

AI generated
enforcement objection burden of proof ZIZ Article 61 substantiated objection verbal contract evidence appellate review unsubstantiated claim

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik za svoje trditve v ugovoru ni predlagal oz. predložil nobenih dokazov, čeprav ga k temu izrecno zavezuje 2. odst. 61. čl. ZIZ. Tudi za trditve, da temelji nek pogodbeni odnos ali dogovor na ustni pogodbi, je mogoče predlagati dokaz.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr.št. Ig z dne 26.7.2004. Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal njegovo razveljavitev ter zavrženje predloga za izvršbo. V pritožbi zatrjuje, da je svoj ugovor utemeljil in obrazložil, v njem je navedel dejstva, s katerimi zavrača sklep o izvršbi, vendar pa sodišče njegovih navedb ni smatralo za verodostojna dejstva, ampak je enostransko odločilo, da je upnikov predlog, kateri temelji na nedogovorjenih dejstvih dovolj utemeljen, njegov ugovor pa, ki temelji na dogovorjenem pogodbenem odnosu pa ne. Sodišče s tem, ko prisluhne argumentom samo ene stranke (verodostojna listina), drugi stranki pa ne, ker ni priložila dokazov (pogodbeni odnos med strankami temelji na ustni pogodbi), drugo stranko postavlja v podrejen položaj.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen (in utemeljen) takrat, ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). In v zvezi s tem

zakonskim določilom je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da mora dolžnik v ugovoru zatrjevati pravno pomembna dejstva, torej takšna, ki imajo v sledeči pravdi za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Čeprav bi se v obravnavanem primeru po mnenju pritožbenega sodišča dalo dolžnikovemu ugovoru očitati tudi pomanjkanje določno zatrjevanih dejstev (dolžnik je zatrjeval, da so bili obeski za ključe in ovitki za jedilne liste dobavljeni v preveliki količini, vendar pa ni konkretno navedel, za koliko, v povezavi s tem pa ni navedel, kolikšen del blaga pa bi bil nesporen), ima prav sodišče prve stopnje, da ni dolžnik za svoje trditve v ugovoru, takšne kot so, predlagal oz. predložil nobenih dokazov, čeprav ga k temu izrecno zavezuje zgoraj omenjeni 2. odst. 61.

čl. ZIZ. Sodišče torej ne more "prisluhniti argumentom samo ene stranke", kot to poimenuje dolžnik v pritožbi, če v podkrepitev z njene strani uveljavljenih argumentov niso predloženi dokazi; tudi za trditve, da temelji nek pogodbeni odnos ali dogovor na ustni pogodbi, je mogoče predlagati dokaz. Glede na to je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da ugovor dolžnika ni obrazložen. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.

čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.