Appeal allowed: creditor's timely request for re-seizure to court, not sheriff, does not bar execution suspension.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the creditor's appeal and set aside the first-instance judgment that suspended the execution of movable property. The creditor had timely requested a re-seizure within one year of the initial failed seizure, directing the request to the court rather than the enforcement officer. The court ruled that because the enforcement officer acts under the court's decision, the creditor's submission to the court does not constitute a failure to request re-seizure, and the lower court erred by suspending execution without proper notification or hearing regarding the debtor's asset list.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 88. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 365. člen: A creditor's timely request for re-seizure submitted to the court, rather than the enforcement officer, constitutes a valid request and does not justify the suspension of execution proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.
[JEDRO]
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 88. čl. res določa, da lahko upnik izvršitelju v roku enega leta od dneva prvega rubeža neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež in če ga v navedenem roku ne predlaga, sodišče ustavi izvršbo, v obravnavanem primeru pa je upnik z vlogo z dne 26.11.2003 (podano znotraj prej citiranega enoletnega roka) to predlagal sodišču, ne pa izvršitelju. Ker pa je izvršitelj organ, ki po odločbi sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (1. odst. 7. čl. ZIZ), ni mogoče zaključiti, da upnik ni predlagal ponovne izvršbe zgolj zato, ker je predlog podal sodišču, namesto izvršitelju.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine, ker je ugotovilo, da upnik ni predlagal ponovnega rubeža v roku enega leta od dneva neuspešnega rubeža. Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in uveljavljal povrnitev pritožbenih stroškov. Trdi, da je odločitev sodišča napačna; prvi rubež dolžnikovih premičnin je bil določen za dne 9.10.2003. Izvršitelj je na rubežu ugotovil, da pri dolžniku ni rubljivih stvari. Dolžnik je izvršitelju izjavil, da ima v najemu pisarno na naslovu G.12, kot tudi, da ima v najemu vse delovne priprave za posamezne projekte. Glede na navedeno je upnik z vlogo z dne 26.11.2003 predlagal ponovni rubež dolžnikovih premičnin, in sicer, da naj se slednji, v izogib nadaljnjim izvršilnim stroškom, ki bi nastali v primeru ponovnega neuspešnega rubeža, opravi šele po tem, ko bo dolžnik predložil seznam vsega svojega premoženja in ko bo upniku jasno, ali dolžnik sploh ima kakršnekoli rubljive
stvari in kje se te nahajajo. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je kljub upnikovemu predlogu iz vloge z dne 26.11.2003 ustavilo premičninsko izvršbo, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami, ki se nahajajo v spisu. Upnik je namreč pravočasno predlagal ponovni rubež, zato ni jasno, na podlagi česa je sodišče zaključilo nasprotno. Sodišče je sicer z odredbo z dne 25.1.2005 dolžniku odredilo, naj predloži seznam vsega svojega premoženja, vendar upnika doslej ni obvestilo o tem, ali je dolžnik seznam tudi predložil, zlasti pa mu morebitnega seznama ni vročilo v vednost. V kolikor dolžnik seznama premoženja ni predložil, bi ga sodišče v skladu z določili ZIZ moralo o premoženju zaslišati ali pa mu ponovno odrediti predložitev seznama premoženja, česar pa očitno ni storilo.
Pritožba upnika je utemeljena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 88. čl. res določa, da lahko upnik izvršitelju v roku enega leta od dneva prvega rubeža neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež in če ga v navedenem roku ne predlaga, sodišče ustavi izvršbo, v obravnavanem primeru pa je upnik z vlogo z dne 26.11.2003 (podano znotraj prej citiranega enoletnega roka) to predlagal sodišču, ne pa izvršitelju. Ker pa je izvršitelj organ, ki po odločbi sodišča opravlja neposrednja dejanja izvršbe (1. odst. 7. čl. ZIZ), ni mogoče zaključiti, da upnik ni predlagal ponovne izvršbe zgolj zato, ker je predlog podal sodišču, namesto izvršitelju. Pomembno je, da je bil predlog podan pravočasno in kot takšnega bi moralo sodišče prve stopnje odstopiti izvršitelju ali ga obvestiti o tem, da je bil ponovni rubež s strani upnika predlagan. Ker pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, je moralo pritožbeno sodišče že iz tega razloga pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti v nadaljnje odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Utemeljeno pa upnik opozarja tudi, da postopek v zvezi s predložitvijo seznama dolžnikovega premoženja po 31. čl. ZIZ, očitno še ni bil končan in da je zato iz tega razloga izpodbijana odločitev preuranjena. Če dolžnik ni ravnal skladno z odredbo z dne 25.1.2005, s katero mu je bila naložena predložitev seznama premoženja, je treba izvesti postopek po 4. odst. 31. čl. ZIZ, torej razpisati narok in na njem zaslišati dolžnika o dejstvih iz 1. odst. 31. čl. ZIZ.