Court allows appeal against enforcement stop, ruling pension payer must retain enforcement order for one year before returning it.

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

[JEDRO]

Smiselna uporaba določil ZIZ v predmetni zadevi bi omogočala zaključek, da bi tudi izplačevalec pokojnin (ZPIZ), moral obdržati sklep o izvršbi v svoji evidenci vsaj še eno leto (od zadnjega odtegljaja od pokojnine), preden bi sodišču vrnil sklep o izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom opr.št. Ig z dne 30.12.2002 na pokojnino dolžnice, ki jo ta prejema pri ZPIZ Slovenije. V obrazložitvi je navedlo, da je ZPIZ Slovenije 25.9.2005 vrnil sodišču sklep o izvršbi z navedbo, da so prejemki dolžnice nižji od zneska minimalne plače, zato realizacija sklepa ni več možna. Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in uveljavljal plačilo nadaljnjih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Opozarja, da kot izhaja iz dopisa ZPIZ v zvezi z vračilom sklepa o

izvršbi, je ta okoliščina nastopila šele v oktobru 2005, pri čemer pa je iz samega dopisa ZPIZ razvidno, da višina pokojnine dolžnice niha, s tem pa tudi odtegljaji. To pa pomeni, da bi moral ZPIZ obdržati sklep o izvršbi v svoji evidenci vsaj še eno leto, preden bi vrnil sklep o izvršbi. Poleg tega pa ZPIZ ni predložil nobenega dokaza za svoje navedbe, da je pokojnina dolžnice resnično nižja od zneska minimalne plače (npr. odrezek o izplačilu pokojnine dolžnice za mesec oktober 2005 z vsemi odtegljaji). Pooblaščenki

upnika je v zvezi z drugimi izvršilnimi zadevami znano, da prihaja pri odtegovanju od pokojnin s strani ZPIZ-a včasih do nepravilnosti (npr. da ZPIZ porazdeli odtegljaje med različne upnike, ne glede na vrstni red terjatve), zato upnik zahteva, da ZPIZ za svoje trditve predloži ustrezne dokaze, kot to na splošno velja za dolžnikove delodajalce, s katerimi je ZPIZ izenačen. Pri tem ni odveč pripomba, da ima pravico do vračila sklepa o izvršbi samo tisti delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, torej v konkretnem primeru, v kolikor bi dolžnica izgubila pravico do pokojnine. Ob smiselni uporabi določil devetega poglavja ZIZ pa bi ZPIZ kot dolžnikov dolžnik lahko vrnil sklep o izvršbi šele v enem letu potem, ko odtegovanje od pokojnine ne bi bilo več možno.

Pritožba upnika je utemeljena.

Iz dopisa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) z dne 25.9.2005 je razvidno, da so bili dolžnici iz naslova poravnave upnikove terjatve po sklepu opr.št. Ig z dne 30.12.2002, mesečno odtegnjeni tam navedeni zneski vse od junija 2003 do septembra 2005, nadaljnje odtegovanje od pokojnine pa naj ne bi bilo več možno, ker da so dolžničini prejemki nižji od zneska minimalne plače. Izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke (torej tudi pokojnino) je urejena v 6. oddelku 9. poglavja Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ (Izvršba na denarno terjatev

dolžnika). V okviru posebnih določb o izvršbi na plačo oziroma pokojnino ni urejena situacija, kakršna je obravnavana, ko po določenem času plačevanja oz. Odtegovanja določenih zneskov od pokojnine v korist upnika, to ni več možno zaradi znižanja zneska pokojnine pod minimum, določen v 102. čl. ZIZ. Vendar pa 128. čl. ZIZ, ki je umeščen v 6. oddelek 9. poglavja ZIZ določa, da se za izvršbo na plačo (pa tudi pokojnino), uporabljajo določbe tega poglavja, če ni v drugih določbah zakona drugače določeno. V tem poglavju pa je zaobsežen tudi 141. čl. ZIZ, ki določa, da organizacija za plačilni promet poravnava terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, obdrži sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi poplačilo, ko sredstva prispejo na račun (1. odst.); če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi (2. odst.). Smiselna uporaba navedenih določil na predmetno zadevo bi omogočala zaključek, da bi tudi izplačevalec pokojnin (ZPIZ), moral obdržati sklep o izvršbi v svoji evidenci vsaj še eno leto (od zadnjega odtegljaja od pokojnine), preden bi sodišču vrnil sklep o izvršbi. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ), pri katerem bo z izvršbo nadaljevalo tako, da bo sklep o izvršbi izplačevalcu pokojnine vrnilo za napotilom, ki je razvidno iz te obrazložitve. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Kar se pa tiče nadaljnjih pritožbenih trditev o tem, da naj bi po vednosti upnika prihajalo pri odtegovanju od pokojnin do nepravilnosti, pritožbeno sodišče meni, da bi smiselna uporaba 3. odst. 147. čl. ZIZ omogočala zaključek, da je tudi izplačevalec pokojnine na zahtevo sodišča dolžan posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršil sklep o izvršbi, ter ali in kako je upošteval z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev.