Appeal dismissed because defendant's handwritten waiver of appeal right was voluntary despite lack of full foresight of consequences.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the defense lawyer's appeal against the first-instance court's rejection of the defendant's appeal. The defendant had voluntarily and in writing waived his right to appeal the final judgment, though he later claimed he did not foresee the inability to obtain a business visa for his workplace in Croatia. The court held that while the defendant may not have anticipated all long-term consequences, the act was clear, unambiguous, and signed, proving a voluntary and intentional waiver without error of will.
Legislator headnote
AI generatedZKP 3. odst. 402. člen: Voljno in hoteno odpovedovanje pravice do pritožbe, tudi če se stranka ni zavedala vseh daljnosežnih posledic, je pravno veljavna in nepreklicna.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba obdolženčevega zagovornika se kot neutemeljena z a v r n e.
[JEDRO]
Dejstvo, da se obdolženec naj ne bi zavedal vseh posledic, ki nastanejo s pravnomočnostjo sodbe, to je, da ne bo mogel dobiti poslovnega vizuma za Republiko Hrvaško, kjer živi in dela, samo po sebi ne potrjuje trditve, da je bila izjava o odpovedi pravici do pritožbe dana v zmoti. Izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sodbo, je obdolženec napisal lastnoročno in jo tudi podpisal, kar torej kaže na voljno in hoteno ravnanje. Kolikor se ob tem ni zavedal vseh daljnosežnosti, ki bodo nastopile z dano izjavo in posledično pravnomočnostjo sodbe, pa ni moč govoriti o napakah volje ob podaji izjave, ki je bila, kot rečeno jasna in nedvoumna.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v P. je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo obdolženčevega zagovornika, katero je vložil zoper izrečeno sodbo.
Zoper sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik in sicer zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pritožbo dopusti.
Višji državni tožilec je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pritožbo zoper sodbo zavrglo iz razloga, ker se je obdolženec po razglasitvi sodbe, odpovedal pravici do pritožbe. Ker je takšna odpoved nepreklicna, je zato bilo potrebno pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Takšnega pravilnega zaključka pa pritožbena izvajanja češ, da se je obdolženec pritožbi odpovedal v zmoti, ne morejo ovreči. Že iz pritožbenih navedb je namreč moč razbrati, da izjava o odpovedi pravici do pritožbe, ni bila podana v zmoti. Dejstvo, da se obdolženec naj ne bi zavedal vseh posledic, ki nastanejo s pravnomočnostjo sodbe, to je, da ne bo mogel dobiti poslovnega vizuma za Republiko Hrvaško, kjer živi in dela, samo po sebi ne potrjuje trditve, da je bila izjava o odpovedi pravici do pritožbe, dana v zmoti. V razpravnem zapisniku je razvidno, da je bil obdolženec navzoč ob razglasitvi sodbe in tudi poučen o dolžnosti napovedi pritožbe in posledicah, če tega ne bo storil. Izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sodbo, je obdolženec napisal lastnoročno in jo tudi podpisal, kar torej kaže na voljno in hoteno ravnanje. Kolikor se ob tem ni zavedal vseh daljnosežnosti, ki bodo nastopile z dano izjavo in posledično pravnomočnostjo sodbe, pa ni moč govoriti o napakah volje ob podaji izjave, ki je bila, kot rečeno jasna in nedvoumna. Ker je izjava o odpovedi pravici do pritožbe nepreklicna, je tako sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je vloženo pritožbo zoper sodbo kot nedovoljeno zavrglo. Zato je sodišče druge stopnje glede na vse povedano pritožbo obdolženčevega zagovornika na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP, kot neutemeljeno zavrnilo.