Civil court dismisses appeal against health insurance contract termination due to insurer's gross policy violations.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the termination of the voluntary health insurance policy. The appellant argued that the insurer lacked jurisdiction and unilaterally cancelled the contract after transferring coverage to another provider, claiming ignorance of the policy terms. The court ruled that the policy explicitly allowed the insurer to terminate unilaterally due to gross violations of obligations and that the appellant failed to prove the transfer or lack of knowledge.
Legislator headnote
AI generatedArticles 20 to 27 of the General Conditions for Voluntary Health Insurance for Reimbursement of Services up to Full Value SPO-97; The insurer may unilaterally terminate the insurance policy due to gross violations of obligations stipulated in the policy, while the insured cannot terminate before the agreed term expires.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po določbi Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi istega sodišča pod opr.št. I z dne 16.8.2001 v veljavi v 1. in 3. tč.izreka ter ob tem tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne 42.652,80 SIT pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe do plačila, v 15-tih dneh pod izvršbo.
Zoper sodbo se je toženec pritožil. Meni, da okrajno sodišče ni stvarno pristojno v tej zadevi, o zadevi bi moralo odločiti Socialno in delovno sodišče v L., o čemer je bilo že odločeno v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Opozarja tudi, da je obveznost sproti poravnaval in v skladu s tedaj veljavno zakonodajo. Ko mu je prenehalo delovno razmerje v družbi E. d.o.o. 31.10.1999, se je dne 1.11.1999 zaposlil v družbi S. d.d. Po njegovem vedenju je bilo zavarovanje preneseno na drugo zavarovalnico, o tem ni odločil sam, pač pa po neki nepisani praksi delodajalec. Da ne bi bil zavarovan pri dveh zavarovalnicah istočasno, je zavarovanje pri tožeči stranki odpovedal, čeprav mu to pogodba, kot trdi sodišče v sodbi, ne dopušča. Vsebina pogodbe mu ni poznana. Očitno pogodba ščiti le eno stran, čeprav je bila zavarovalnica pravočasno obveščena o spremembi in prenosu zavarovanja, želi izkoristiti nadvladujoči položaj v pogodbi in zaslužiti na račun podrejene stranke v pogodbi. Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje sodbi ugodi, pričakuje pravično sodbo.
Pritožba ni utemeljena.
V določbah 20. do 27. čl. Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 (v nadaljevanju Pogoji), je določeno trajanje in tudi prenehanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanje je tako sklenjeno za eno ali več let ali za časovno neomejeno obdobje. Stranki sta se s pogodbo, kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, dogovorili za trajanje zavarovanja pet let, pogodbo pa sta sklenili dne 10.10.1997, trajanje je bilo opredeljeno od 1.10.1997 do 30.9.2002. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi poudarilo, da so sestavni del police tudi Pogoji, da jih je prejel, je toženec potrdil s svojim podpisom (priloga A19) in to za pritožnika ves čas postopka na prvi stopnji ni bilo niti sporno, tako, da se izkažejo kot povsem navržene trditve pritožnika, da mu Pogoji niso poznani. Po določbi Pogojev lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police. Zavarovalec po drugi strani ni mogel prekiniti zavarovanja pred iztekom dogovorjenega časa, in je že zato odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in pritožba neutemeljena, prenosa zavarovalne pogodbe pa tudi ni dokazal, kot je zaključilo sodišče prve stopnje in pritožnik z navrženo trditvijo, da temu ni tako, ne more uspeti , tudi zato ne, ker pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje v tem postopku, ko gre za spor majhne vrednosti, ni dovoljen, na kar je bil pritožnik opozorjen že v pravnem pouku izpodbijane sodbe (1. odst. 458. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede toženčevih trditev, da sodišče ni bilo pristojno, ker v takem sporu, ki izvira iz kršitve pogodbe, ni podana pristojnost sodišča splošne pristojnosti, pa je toženca opozoriti, da je o tem bilo že odločeno, in sicer je v zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v N. (sklep Okrajnega sodišča v N. I z dne 28.5.2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v K. z dne 4.2.2003, opr.št. II Cp 548/2002).
Ker torej pritožbeni razlogi niso podani in je sodišče prve stopnje glede na ugotovljena dejstva materialno pravo pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevanih postopkovnih kršitev ni zasledilo (2. odst. 350. čl. ZPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).