Court dismisses appeal against enforcement objection rejection due to lack of legal basis for demanding extra document copies.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court rejected the debtor's objection to an enforcement decision based on a single copy, prompting the debtor's appeal. The debtor argued this was a formalistic privilege, noting they could easily obtain a second copy. The appellate court ruled that since the objection was against a decision based on a certified document, the court was not legally required to serve the opposing party, thus lacking grounds to demand an additional copy. Consequently, the court set aside the first-instance decision and remanded the case for further proceedings.
Legislator headnote
AI generated53. in 54. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 106. člen Zakona o postopku pri izvršbe in zavarovanju: When a court decision is based on a certified document, the court is not obligated to serve the opposing party, and therefore cannot demand an additional copy of the objection from the applicant without legal justification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
[JEDRO]
Ker sodišče ugovora ni bilo dolžno posredovati v odgovor upniku, tudi ni imelo podlage zahtevati od vložnika še en izvod ugovora, kar pomeni, da je brez zakonitega razloga pritožnika pozivalo na dopolnitev vloge.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da je ta ugovor vložil le v enem izvodu in da kljub pozivu po 5. odst. 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišču ni predložil še en izvod ugovora.
Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik, ki v pritožbi navaja, da gre v obravnavanem primeru za goli formalizem sodišča in za popolno privilegiranje ene strani. Tožnik bi si, četudi je ugovor res vložil le v eni kopiji, zlahka pridobil kopijo ugovora.
Pritožba dolžnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru dolžnik vložil ugovor zoper sklep izdan na podlagi verodostojne listine. Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa veljajo določbe 53. in 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s tem, da znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni. To pa pomeni, da v postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ (o obveznem vročanju ugovora dolžnika upniku), razen kadar dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, kar pa ne velja za obravnavani primer.
Le vloge, ki jih mora sodišče vročiti nasprotni stranki, mora vložnik vložiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko (106. čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ). Ker v obravnavanem primeru sodišče ugovora ni bilo dolžno posredovati v odgovor upniku, tudi ni imelo podlage zahtevati od vložnika še en izvod ugovora, kar pomeni, da je brez zakonitega in s tem utemeljenega razloga pritožnika pozivalo na dopolnitev vloge. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Pri nadaljnjem odločanju pa bo moralo sodišče odločiti o utemeljenosti vloženega ugovora.