Court dismisses appeal arguing employment status is irrelevant to determining active shareholder status in enforcement proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the defendant's appeal against a first-instance court's decision to dismiss an objection to enforcement. The defendant argued they were a passive shareholder because they had no employment contract with the dissolved company and received no profit distribution. The court held that lacking an employment relationship is irrelevant to establishing active shareholder status and found the defendant's claims too vague without specific witness names or evidence of non-participation.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); The absence of an employment relationship with a company does not preclude a person from being considered an active shareholder, and vague assertions of passivity without concrete evidence or witness identification fail to overturn an enforcement objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba dolžnice se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Okoliščina, da dolžnica z družbo ni bila v delovnem razmerju, nima nobenega pomena glede vprašanja, ali je bila ali ni bila tudi aktivna kot družbenica.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnica z laično pritožbo in smiselno predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je bila dejansko dolžnica pasivna družbenica izbrisane družbe, saj ni bila nikoli v delovnem razmerju s to družbo, kar dokazuje tudi s kopijo delovne knjižice. Če bi karkoli delala za družbo, bi si preko podjemne pogodbe ali kot udeležbo v dobičku tudi izplačala, o tem pa ni nobenega dokumenta. Da ni sodelovala pri poslovanju družbe, bi lahko potrdile tudi priče, npr. dobavitelji in drugi poslovni partnerji družbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in torej utemeljeno štelo, da je dolžničin ugovor neobrazložen in se tem neutemeljen. Dolžnica se v ugovoru kot tudi sedaj v pritožbi sklicuje na to, da ni bila aktivna družbenica in da ni sodelovala pri poslovanju družbe, vendar pa so navedbe v tej smeri pavšalne in ne konkretne. Okoliščina, da z družbo ni bila v delovnem razmerju, nima nobenega pomena glede vprašanja, ali je bila ali ni bila tudi aktivna kot družbenica.
Šele v pritožbi se sklicuje na to, da bi njene navedbe lahko potrdile priče kot npr. dobavitelji in drugi poslovni partnerji družbe, ne da bi navedla konkretna imena in priimke teh prič oz. imena dobaviteljev. Tako je tudi po mnenju pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala, da bi bila pasivna družbenica, povsem sprejemljiv. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.