Enforcement objection against rent arrears dismissed; debt determination requires separate legal proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to revoke the enforcement order partially. The debtor argued non-liability based on a 2002 agreement regarding rent adjustments, which was documented in a written record. The court ruled that while the agreement exists, its fulfillment must be determined in a separate legal proceeding rather than during enforcement review.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. člen; 1. odst. 61. člen; 2. odst. 62. člen: An objection to an enforcement order regarding rent arrears must be substantiated with evidence; if the debtor provides proof of a prior agreement, the validity of that agreement's fulfillment must be resolved in a separate legal proceeding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba upnika se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč za svojo trditev, da ni dolžan plačati najemnine, predložil ustrezne dokaze in sicer zapisnik z dne 21.12.2002. O tem ali je dolžnik ta dogovor izpolnjeval ali ne, kar je sporno, pa bo potrebno odločiti v pravdnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 8.9.2003 razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka, ter bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v K..
Zoper ta sklep se pritožuje upnik in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je bil sicer res dne 21.12.2002 sklenjen dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij med upnikom in dolžnikom in da je dolžnik soglašal, da ima pravico do povrnitve vloženih sredstev v prostore lokala v višini 1.371.571,00 SIT ter da se navedeni vložek poravna preko na novo določene najemnine. Pri tem pa do podpisa nove najemne pogodbe ni prišlo. Zato mora dolžnik najemnino plačevati in znaša njegov dolg sedaj že 1.680.000,00 SIT.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč za svojo trditev, da ni dolžan plačati najemnine, predložil ustrezne dokaze in sicer zapisnik z dne 21.12.2002. O tem ali je dolžnik ta dogovor izpolnjeval ali ne, kar je sporno, pa bo potrebno odločiti v pravdnem postopku. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.