Appeal allowed; court found tax paid within deadline, voiding first instance enforcement order.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance enforcement order against the taxpayer. The taxpayer argued they had paid the required court fee for the objection within the statutory fifteen-day period, supported by a bank statement. The court confirmed the payment was made on December 6, 2004, after receiving the notice on November 27, 2004, thus validating the taxpayer's claim that the initial finding of non-payment was incorrect.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST) 4. odst. 26. člen; 3. odst. 29. člen: If a taxpayer pays the court fee within the prescribed period despite a delay in submitting proof, the court must recognize the payment and limit the penalty to the statutory maximum, thereby invalidating enforcement orders based on non-payment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi tožene stranke se ugodi in se r a z v e l j a v i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker kazenska taksa v obravnavanem primeru ne bi presegala vrednosti 150 točk, se upoštevajoč določbe 31. člena ZST, za konkretni primer sploh ne uporabljajo določbe iz poglavja o prisilni izterjavi takse.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka kot taksni zavezanec ni plačala v predpisanem petnajstdnevnem roku od prejema taksnega naloga (opomina) dolžne takse za ugovor z dne 5.11.2004 v višini 8.550,00 SIT in 1.900,00 SIT za taksni opomin. Zato je odločilo, da mora plačati navedeno takso v skupnem znesku 10.450,00 SIT, poleg nje pa še kazensko takso v višini 50% pribitka v znesku 5.225,00 SIT. Organizaciji za plačilni promet, banki je naročilo, da mora z računa taksnega zavezanca, ki je tam naveden, prenesti znesek 15.675,00 SIT na račun sodnih taks.
Zoper ta sklep je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni plačala takse za ugovor in za taksni opomin v višini 10.450,00 SIT. Za ugovor na izvršilni predlog z dne 5.11.2004 je bila plačana sodna taksa dne 6.12.2004. V dokaz prilaga bančni izpisek z dne 6.12.2004.
Pritožba tožene stranke je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožena stranka (takrat dolžnik) nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi prejela dne 27.11.2004. Iz pritožbi priloženega potrdila S. banke d.d. z dne 6.12.2004 pa je razvidno, da je bilo plačilo terjane takse s strani tožene stranke opravljeno dne 6.12.2004, torej znotraj petnajstdnevnega roka, določenega v 4. odst. 26. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). To pa pomeni, da ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da tožena stranka v predpisanem roku ni plačala zahtevane takse, niso pravilne.
Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku), ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje samo, kljub temu, da je imelo za takšno ravnanje podlago v 4. odst. 30. člena ZST. Res je sicer, da v obravnavanem primeru tožena stranka ni ravnala v skladu s pozivom sodišča prve stopnje, ko ni v petnajstdnevnem roku predložila potrdila o plačilu sodne takse. V takem primeru pa se glede na 3. odst. 29. člena ZST zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk.
Ker pa kazenska taksa v obravnavanem primeru ne bi presegala vrednosti 150 točk, se upoštevajoč določbe 31. člena ZST, za konkretni primer sploh ne uporabljajo določbe iz poglavja o prisilni izterjavi takse.