Enforcement objection dismissed; debtor cannot challenge final judgment facts in enforcement proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe enforcement court rejected the debtor's appeal against the first-instance court's order to pay 52,800 SIT in enforcement costs. The debtor argued that the underlying contract was void due to a failed deposit agreement, claiming the deposit should be withheld. The court held that since the final judgment became legally binding, the debtor cannot use facts relevant to the original trial to challenge the enforcement title itself.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); A final and enforceable judgment creates a title that cannot be contested in enforcement proceedings by arguments relevant only to the merits of the original case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V konkretni zadevi gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik v svojem ugovoru navaja okoliščine, ki bi bile lahko pomembne v pravdi, v kateri je izšla navedena sodba, ne more pa z njimi napadati samega izvršilnega naslova, potem ko je ta postal pravnomočen in izvršljiv.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo in obenem odločilo, da mora dolžnik v roku osmih dni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 52.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2006 dalje do plačila.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi ponavlja svoje trditve iz ugovora o tem, kakšno pogodbo sta upnik in dolžnik dne 6.3.2002 hotela skleniti in predvsem zatrjuje, da je upnik dne 22.3.2002 v znak resnosti nakazal dolžniku znesek 1.197.917,37 SIT, ki je pomenil aro. Ker pa upnik kasneje pogodbe ni sklenil, ima dolžnik pravico to aro zadržati.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj je dejansko ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi mogoče opredeliti kot neobrazložen in neutemeljen. V konkretni zadevi gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v K. z dne 21.1.2004. Dolžnik pa v svojem ugovoru navaja okoliščine, ki bi bile lahko pomembne v pravdi, v kateri je izšla navedena sodba, ne more pa z njimi napadati samega izvršilnega naslova, potem ko je ta postal pravnomočen in izvršljiv. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.