Bankruptcy petition dismissed by first instance court due to failure to prove insolvency grounds.

Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je dolžan tudi dolžnik kot predlagatelj stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati obstoj vsaj enega izmed stečajnih razlogov iz 1. odst. 2. člena ZPPSL, pravilno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka zavrnilo. Ugotovilo je, da dolžnik z listinami, ki jih je priložil svojemu predlogu ni izkazal dejstva da dlje časa ni bil sposoben plačevati oz. poravnavati svojih obveznosti, niti s stopnjo verjetnosti obstoja stečajnega razloga. Dolžnik pa tudi ni izkazal stečajnega razloga prezadolženosti, saj je predložil le podatke iz katerih je bilo mogoče razbrati njegovo premoženje v letu 2004. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje še zavzelo stališče, da o obstoju stečajnega razloga odloča le po podatkih, ki jih predloži predlagatelj in da samo opravlja poizvedbe v zvezi s stečajnimi razlogi le v primeru, ko je predlagatelj upnik in ko se dolžnik začetku stečaja protivi. Dolžnik, ki predlaga stečaj, pa mora že v svojem predlogu izkazati verjetnost obstoja stečajnega razloga.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi opozarja, da je bil izpodbijani sklep sprejet na podlagi pomanjkljivih podatkov. Sprejet je bil le na podlagi podatkov, ki jih je priložil predlogu za uvedbo stečajnega postopka. V svojem predlogu pa je podal tudi opombo, da bo zaključni račun za leto 2005 dostavil naknadno. Zaključni račun za leto 2005 je bil pripravljen naknadno, vendar v zakonskem roku za njegovo oddajo in je bil predan na vložišče dne 27.3.2006. Iz njega pa izhaja, da so se prihodki iz poslovanja v letu 2005 še zmanjšali, izguba pa povečala. Vrednost premoženja podjetja je premajhna za pokritje terjatev, zato obstoji stečajni razlog prezadolženosti. Zaradi večmesečnega izpada prihodkov pa obstoji tudi stečajni razlog plačilne nesposobnosti. Kapital podjetja se je znižal pod zakonsko dovoljeno mejo in ker ni prišlo do plačila dodatnega kapitala, je bilo potrebno že zaradi tega vložiti predlog za začetek stečajnega postopka.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je dolžna tudi dolžnik kot predlagatelj stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati obstoj vsaj enega izmed stečajnih razlogov iz 1. odst. 2. člena ZPPSL pravilno. Dolžnik namreč ne more uspeti s predlogom za začetek stečajnega postopka zato, ker si tak postopek želi, ampak samo, če je pri njem podan stečajni razlog.

Stečajni postopek se uvede z vložitvijo pisnega predloga. Predlog pa lahko vloži dolžnik, upnik ali osebno odgovoren družbenik (1. in 2. odst. 90. člena ZPPSL). Vložitev predloga za uvedbo stečajnega postopka je torej procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Ta procesna predpostavka pa je izpolnjena, če je predlog formalno pravilen. Formalno je predlog pravilen, če obsega splošne sestavine, ki jih mora obsegati vsaka vloga (2. odst. 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), če obsega posebne sestavine, ki jih za predlog za uvedbo postopka določa ZPPSL (1. in 3. odst. 24. člena ZPPSL ter 91. člen ZPPSL) in če so mu priložene listine, ki jih mora predlagatelj predlogu preložiti (2. odst. 24. člena ZPPSL ter 3. odst. 90. člena in 91. člena ZPPSL). To pa pomeni, da mora že za izpolnitev formalne pravilnosti predlog vsebovati navedbo dejstev, iz katerih je mogoče verjetno sklepati na obstoj prezadolženosti in (ali) insolventnosti dolžnika in da mu morajo biti priložena tudi dokazila, na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj tej dejstev. Če predlog teh dejstev ne vsebuje, pa mora sodišče izpeljati postopek za njegovo dopolnitev po 108. členu ZPP v zvezi z 15. členom ZPPSL. To pomeni, da mora od predlagatelja zahtevati, da predlog popravi oz. dopolni ter mu določiti rok za popravo oz. dopolnitev. Šele, če predlagatelj v postavljenem roku predloga ne popravi oz. ne dopolni, ga sodišče zavrže (4. odst. 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Šele, če so procesne predpostavke izpolnjene, sodišče opravi postopek preizkusa utemeljenosti predloga. Postopek vsebinske presoje predloga se opravi samo, če ga predlagatelj pravilno dopolni.

Za izkaz verjetnosti obstoja stečajnega razloga mora tako dolžnik, kadar je predlagatelj stečajnega postopka praviloma predložiti bilanco in druge potrebne listine. Prav ima sicer sodišče prve stopnje, ko ugotavlja da so računovodski podatki, ki jih je predlagatelj predložil stari in neažurni in da kot taki ne izkazujejo obstoj stečajnih razlogov. Očitno pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je predlagatelj v svojem predlogu navedel, da bo bilančne podatke za leto 2005 dostavil naknadno (nedvomno po njihovi sestavi). Vložil je torej formalno pomanjkljiv predlog, k takemu ravnanju pa ga je očitno vodila težnja, da ravna v roku iz 2.odst.12.čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetji (ZFPpod). To pa dejansko tudi pomeni, da je sodišče prve stopnje vsebinsko o predlogu odločilo preuranjeno. Odločilo je namreč, ko še niso bile izpolnjene procesne predpostavke, saj bi moralo, po mnenju pritožbenega sodišča, najprej pozvati predlagatelja, da v skladu z določili 108. člena ZPP svoj predlog ustrezno dopolni, tako, da sodišču predloži tudi podatke o poslovanju za leto 2005. Šele v kolikor predlagatelj predloga ne bi popravil oz. dopolnil v nakazani smeri, bi smelo njegov predlog zavreči. Ker sodišče ni ravnalo v skladu z zgoraj navedenim, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP, ki se glede na določbo 15.čl. ZPPSL smiselno uporablja tudi v postopku stečaja, zaradi česar je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.