Appeal dismissed; debtor's vague claims rejected against enforceable notarial deed under ZIZ Art. 55.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of an objection to enforcement based on a valid notarial deed. The debtor argued for a verbal agreement to delay payment, but the court found these claims vague and unsupported by evidence. The appeal was rejected because the debtor failed to meet the specific evidentiary requirements of Article 55 of the Enforcement and Insolvency Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 55 of the Enforcement and Insolvency Act; Article 365(2) of the Code of Civil Procedure: A debtor's objection to enforcement must contain concrete and proven facts regarding relevant legal circumstances; vague assertions without evidentiary support do not constitute a valid objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Predlog upnika za priznanje stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje pa ima prav, ko ugotavlja, da zgolj pavšalnih trditev dolžnika, da naj bi dosegel dogovor z upnikom, v katerem naj bi mu ta odložil izpolnitev obveznosti, ob jasnem in izvršljivem notarskem zapisu z dne 10.2.2003, po katerem pa so spremembe pogodbe možne le v pisni obliki z aneksi, ne predstavljajo upoštevnega dokazno podprtega zatrjevanja pravnopomembnih dejstev.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ocenilo je, da je dolžnikov ugovor, da mu je upnik odložil izpolnitev za čas, ki še ni potekel, zgolj pavšalen, zaradi česar ga ni mogoče upoštevati.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo, v kateri predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da je v ugovoru navedel dejstva, ki bi jih sodišče moralo upoštevati, predlagal pa je tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je enostransko odločilo, da je upnikov predlog, ki temelji na pogodbi dovolj utemeljen, dolžnikov ugovor, ki temelji na kasneje dogovorjenem pogodbenem odnosu pa ne. S tem je dolžnika postavilo v podrejen položaj.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče smatra, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen, pravilna. Ob dejstvu, da mora dolžnik v ugovoru zatrjevati pravno pomembna (relevantna) dejstva, ki so navedena v 55. čl. ZIZ pa morajo biti trditve o teh dejstvih konkretne in tudi določne. Dolžnik pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru takih navedb ni podal. Tako že svoje ugovorne trditve, da je dobavljeno opremo plačal v več kot 50 %, sploh ni dokazno podprl. Sodišče prve stopnje pa ima tudi prav, ko ugotavlja, da zgolj pavšalnih trditev dolžnika, da naj bi dosegel dogovor z upnikom, v katerem naj bi mu ta odložil izpolnitev obveznosti, ob jasnem in izvršljivem notarskem zapisu z dne 10.2.2003, po katerem pa so spremembe pogodbe možne le v pisni obliki z aneksi, ne predstavljajo upoštevnega dokazno podprtega zatrjevanja pravnopomembnih dejstev. Ker je glede na navedeno popolnoma pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ob takem stanju dolžnikovega ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).
Pritožbeno sodišče pa upniku ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo, saj je pritožba zoper sklep o ugovoru enostransko pravno sredstvo in odgovor nanjo ni predviden.