Debtor's objection dismissed for lack of specific facts; court requires evidence sufficient to reject claim if proven.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of their objection to enforcement. The debtor argued for a full trial but only provided vague claims that no invoice existed and was never sent, without denying the underlying debt. The court ruled that objections under the Enforcement Act must contain specific facts and evidence capable of defeating the claim, which this submission failed to meet.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. in 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ): An objection to enforcement must be substantiated with specific facts and evidence that would lead a court to reject the claim if proven true; vague assertions without such foundation are inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V ugovoru mora namreč dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, dejstva pa morajo biti taka, da bi sodišče v primeru, če bi se ta dejstva izkazala za resnična, tožbeni zahtevek zavrnilo. V ugovoru dolžnik le pavšalno navaja, da ni bilo pravne podlage za izdajo računa in da ta račun ni bil nikoli poslan na njegov naslov, ter izraža mnenje, da bi moral upnik predložiti pogodbo, s katero utemeljuje, da je obveznost dejansko nastala, ne zanika pa sicer nastanek same obveznosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v T. z dne 2.2.2005 zavrnilo.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje v zadevi moralo razpisati glavno obravnavo in omogočiti strankam, da se izjasnijo o predlogih. Meni,da je bil ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen in ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o dolžnikovem ugovoru odločilo v skladu z določilom 2. odst. 53. in 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča dolžnikovega ugovora ni možno šteti za obrazloženega kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. V ugovoru mora namreč dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, dejstva pa morajo biti taka, da bi sodišče v primeru, če bi se ta dejstva izkazala za resnična, tožbeni zahtevek zavrnilo. V ugovoru dolžnik le pavšalno navaja, da ni bilo pravne podlage za izdajo računa in da ta račun ni bil nikoli poslan na njegov naslov, ter izraža mnenje, da bi moral upnik predložiti pogodbo, s katero utemeljuje, da je obveznost dejansko nastala, ne zanika pa sicer nastanek same obveznosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.