Appeal dismissed; creditor's lien rights suspended after compulsory settlement procedure initiation notice is posted.

Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko.

V konkretnem primeru je bil rubež opravljen dne 26.10.2005, postopek prisilne poravnave pa začet dne 25.10.2005. To pomeni, da bi upnik, glede na spredaj navedeno, zastavno pravico pridobil šele po začetku postopka prisilne poravnave, kar pa je v nasprotju z izrecno določbo 1. odst. 36.čl. ZPPSL, po kateri od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti niti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 20.9.2005 prekinilo, ker je ugotovilo, da se je zoper dolžnika dne 25.10.2005 začel postopek prisilne poravnave.

Zoper ta sklep se je preko svojega pooblaščenca pritožil upnik in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji napadenega sklepa kršilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL), saj je napadeni sklep izdalo v času, ko sklep o začetku postopka prisilne poravnave sploh še ni bil pravnomočen. Upnik se je namreč zoper sklep o začetku prisilne poravnave nad dolžnikom pritožil. O tej pritožbi pa še ni bilo odločeno. Sicer pa upnik pripominja, da ima njegova terjatev, glede na to, da je bila v tem izvršilnem postopku zarubljena terjatev dolžnika do tretjega - DURS, naravo terjatve, po kateri ima upnik pravico do ločitvene pravice in poplačila. Zato v obravnavanem primeru ni moč uporabiti določb 1. in 2. odst. 36. člena ZPPSL.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Dejstvo, da je bil dne 25.10.2005 zoper dolžnika začet postopek prisilne poravnave je objektivno izkazano (list. št. 299 spisa) in tega upnik v pritožbi niti ne izpodbija. Upnikovo stališče, da pa je za izdajo izpodbijanega sklepa niso izpolnjeni pogoji, ker se je zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave pritožil in ker zaradi njegove pritožbe ta še ni pravnomočen, pa je napačno. Po 30. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko. Ker je ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave tudi prekinitev izvršilnih postopkov, ki že tečejo (2. odst. 36. člena ZPPSL) so bili pogoji za izdajo tega sklepa izpolnjeni že z nabitjem oklica o začetku postopka prisilne poravnave na oglasno desko sodišča. Upnikova pritožba zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave glede na navedeno nima pravnih učinkov, ki jih ta zatrjuje.

Upnik navaja, da ima njegova terjatev, ker je bila v izršilnem postopku zarubljena terjatev dolžnika do tretjega - Davčne uprave Republike Slovenije, naravo terjatve, po kateri ima pravico do ločitvene pravice in poplačila. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je res v obravnavanem primeru upnik predlagal kot eno izmed izvršilnih sredstev rubež dolžnikove terjatve, ki jo ima ta do Davčnega urada K.. Rubež terjatve je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku (2. odst. 107. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je bil sklep o rubežu Davčni upravi Republike Slovenije, Davčnemu uradu K. vročen dne 26.10.2005 (l.št.291). Z rubežem dolžnikove terjatve, upnik praviloma pridobi na njej zastavno pravico (3. odst. 107. člena ZIZ). To v konkretnem primeru pomeni, da bi upnik na dolžnikovi terjatvi res pridobil zastavno pravico z rubežem dolžnikove terjatve z dnem, ko je bil sklep vročen Davčni upravi Republike Slovenije, če bi bile izpolnjene tudi druge, v zakonu navedene predpostavke. V konkretnem primeru pa je bil rubež opravljen dne 26.10.2005, postopek prisilne poravnave pa začet dne 25.10.2005. To pa pomeni, da bi upnik, glede na spredaj navedeno, zastavno pravico pridobil šele po začetku postopka prisilne poravnave, kar pa je v nasprotju z izrecno določbo 1. odst. 36.čl. ZPPSL, po kateri od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti niti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.