Appeal allowed; lease disputes fall under district court jurisdiction regardless of case value.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v sojenje stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v P..

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Ne glede na vrednost spornega predmeta, kot ga je tožeča stranka opredelila v tožbi in presega 2.000.000,00 SIT, kar je vrednostni kriterij za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, je v obravnavani zadevi odločilen pravni temelj spornega razmerja. Spori iz najemnih in zakupnih razmerij so spori, ki so v izključni stvarni pristojnosti okrajnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom se je Okrajno sodišče v P. izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, odločilo je tudi, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v K., kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožeča stranka in navaja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu spregledalo njene trditve v tožbi, da je za odločanje pristojno okrajno sodišče ne glede na vrednost spora, na podlagi 3. točki 2. odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da je ne glede na vrednost spornega predmeta okrajno sodišče pristojno, da sodi v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. V obravnavanem primeru gre za spor iz naslova odpovedi najemne pogodbe in zahteve tožeče stranke za izročitev zemljišča, ki je bilo predmet najema med pravdnima strankama. Predpostavka izključne pristojnosti okrajnega sodišča v tem primeru je zato izkazana, to je obstoj najemnega razmerja, odpoved le-tega in zahteva za izročitev zemljišča, ki je bilo predmet najemnega razmerja. Pritožnica navaja, da v teoriji in sodni praksi ni dvoma o tem, da okrajno sodišče ne bi bilo stvarno pristojno za sojenje v sporih iz najemnih in zakupnih razmerjih, ne glede na vrednost spornega predmeta.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica ima prav, da gre v predmetni zadevi za spor iz najemnega razmerja, saj iz trditvene podlage tožbe izhaja, da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo z dne 6.2.1997 za parcele ali dele parcel št. 51/3, 53, 54, 55 in 56 k.o. P., za določen čas 15 let do 1.1.2012 in je nadalje tožeča stranka v tožbi navedla razloge, zaradi katerih je odstopila od najemne pogodbe z dopisom z dne 26.9.2005. Glede na tako tožbeno podlago in trditev je postavila tožbeni zahtevek, da je tožena stranka, na podlagi odpovedi najemne pogodbe številka 463-006/96 z dne 6.2.1997, dolžna izročiti tožeči stranki v posest počiščeno zemljišče, s katerega so odstranjene vse naprave in objekti, to je parcele št. 51/3, 53, 54, 55 in 56 k.o. P., v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Ne glede na vrednost spornega predmeta, kot ga je tožeča stranka opredelila v tožbi (50.000.000,00 SIT) in presega 2.000.000,00 SIT, kar je vrednostni kriterij za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, je v obravnavani zadevi odločilen pravni temelj spornega razmerja, na kar je pravilno opozarjala pritožnica že v tožbi in ponavlja v pritožbi. Spori iz najemnih in zakupnih razmerij so spori, ki so v izključni stvarni pristojnosti okrajnega sodišča, kot to izhaja iz 3. točke 2. odstavka 30. člena ZPP. Glede na tožbene trditve in tožbeni zahtevek je namreč očitno, da gre v obravnavani zadevi za tovrstni spor, zato odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni pravilna.

Iz zgoraj obrazloženega je razvidno, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 30. člen ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP) ter terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v sojenje sodišču prve stopnje kot stvarno pristojnemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški (3. odstavek 165. člena ZPP).