Appeal dismissed for defendant lacking interest; appeal allowed for plaintiff due to improper service of summons.

1. Pritožba tožene stranke M.F. se z a v r ž e .

2. Pritožbi tožene stranke A.F. se ugodi in se izpodbijana sodba

r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo le o tožbenem zahtevku, ki je naperjen proti toženki, medtem ko o tožbenem zahtevku, ki je naslovljen na toženca še ni odločilo, zato slednji nima pravnega interesa za pritožbo proti delni zamudni sodbi, katera se ga ne tiče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano delno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka lastnik nepremičnine, parc. št. 62/8, z.k. vl.- št. 938, k.o. S., do 1/3 (prej last A.F.), kar se po pravnomočnosti sodbe izvrši v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti.

Proti navedeni sodbi se pritožujeta obe toženi stranki. Toženec M.F. navaja, da njegova mati-toženka A.F. ni prejela tožbe, ker je bila v bolnišnici, v mesecu januarju pa ji je vročevalec vročil odgovor na tožbo brez kuverte. Izpodbijana sodba se mu zdi nepravična in nepravilna. Toženka A.F. v pritožbi opozarja, da na tožbo ni mogla odgovoriti, ker je ni prejela, s tem smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba toženca M.F. ni dovoljena, pritožba toženke A.F. pa je utemeljena.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo le o tožbenem zahtevku, ki je naperjen proti toženki A.F., medtem ko o tožbenem zahtevku, ki je naslovljen na toženca M.F. še ni odločilo, zato slednji nima pravnega interesa za pritožbo proti delni zamudni sodbi, katera se ga ne tiče. Zaradi tega je pritožbeno sodišče, na podlagi 352. člena ZPP, v zvezi s 1. in 3. odstavkom 343. člena ZPP, njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Tožba mora biti stranki osebno vročena. Osebna vročitev se opravi po določilu 142. člena ZPP, če osebne vročitve ni možno opraviti, se vročitev opravi po določbi 140. in 141. člena ZPP tako, da se na naslovu stranke pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo stranki puščeno obvestilo (tako imenovana fikcija vročitve). V obravnavanem primeru vročitev tožbe toženki A.F. ni bila opravljena, ugotovitev sodišča prve stopnje, da ji je bila tožba vročena v odgovor dne 17.01.2003 nima podlage v spisu. Res je vročevalec navedenega dne opravil vročitev toženki A.F., vendar je iz vročilnice, ki je pritrjena na tožbi (l.št.

1) razvidno, da je toženki vročil drugopis odgovora na tožbo, ne pa drugopisa tožbe s pozivom na odgovor. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je v predmetni zadevi na tožbo odgovoril toženec M.F. (l.št. 4-5), po odredbi sodišča je bil navedeni odgovor poslan toženki A.F. po pošti dne 29.11.2002, ker pa se je pisanje kot nevročeno vrnilo, je sodišče odredilo vročitev po vročevalcu dne 06.01.2003, ki je vročitev tudi opravil dne 17.01.2003. V spisu (l.št.

7) se sicer nahaja kuverta, iz katere je razvidno, da se je sodišču kot nevročen vrnil drugopis tožbe s pozivom na odgovor, ki je bil naslovljen na toženko A.F., na njej se nahaja odredba sodišča z dne 13.12.2002, naj se "ponovno poskusi z vročitvijo", vendar dokazila o tem, da je bila tožba toženki tudi (pravilno) vročena v odgovor, v spisu ni in vse kaže, da je sodišče prve stopnje pomotno štelo, da je bila ta opravljena dne 17.01.2003, glede na to, da je vročilnica, ki dokazuje (le) vročitev drugopisa odgovora na tožbo, nepravilno pritrjena na tožbo (l.št.1).

Iz zgoraj navedenega izhaja, da vročitev tožbe pritožnici ni bila opravljena v skladu z določbami 140. do 142. člena ZPP, prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe pa je, po določbi 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. Glede na to je utemeljena trditev toženke, da ji tožba ni bila vročena in zato pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ob njeni izdaji ni bil izpolnjen. Ker je torej sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo v nasprotju z zgoraj omenjeno določbo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339.

člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče, na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP, izpodbijano delno zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnika nista zahtevala (1. odstavek 163. člena ZPP).