Appeal dismissed; convicted person must provide evidence of hardship, not wait for court to obtain it.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the rejection of a convicted person's request for exemption from criminal procedure costs was dismissed as unfounded. The lower court rejected the request because the applicant failed to submit required documents within the 15-day deadline, despite being in pre-trial detention. The appellate court ruled that the burden of proof lies with the convicted person to gather evidence of financial hardship, rather than expecting the court to obtain it on their behalf.
Legislator headnote
AI generatedZKP 95.čl. 4. odst. 4; 402.čl. 3. odst. 4: The burden of proof regarding circumstances justifying exemption from costs lies with the convicted person, who must submit evidence themselves; the court cannot be expected to obtain such evidence on their behalf unless the person is physically unable to do so.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Dokazila bi moral predložiti obsojenec sam in ne od sodišča zahtevati, da jih bo pribavilo po uradni dolžnosti. Takšno pričakovanje bi lahko bilo upravičeno le v tistih primerih, ko obsojenec ne bi mogel pridobiti določenih dokazil, temveč bi jih lahko pridobilo le sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v K. je z izpodbijanim sklepom zavrglo prošnjo obsojenega P.M. za oprostitev plačila stroškov postopka.
Zoper sklep se pritožuje obsojenec in navaja, da zahtevanih podatkov ni mogel pravočasno dostaviti iz razloga, ker se nahaja v priporu in zato zahtevanih listin od pristojnih upravnih organov v času 15 dni niti ni mogel dobiti. Bi pa lahko sodišče prve stopnje te listine samo pribavilo po uradni dolžnosti. Sodišču druge stopnje zato predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila stroškov kazenskega postopka ali pa da mu podaljša rok za dostavo zahtevanih listin.
Višji državni tožilec je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrglo prošnjo obsojenca za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka iz razloga, ker zahtevanih listin, ki bi utemeljevale njegovo prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka, ni predložil v roku 15-ih dni, katerega mu je sodišče postavilo. Ocenilo je tudi, da bi v tem roku, kljub temu, da se nahaja v priporu, vendar uspel pridobiti. V kolikor pritožnik v zvezi s tem navaja, da takšno postopanje sodišča prve stopnje ni bilo pravilno in zahtevanih listin upravičeno ni mogel dostaviti pravočasno, je potrebno pojasniti sledeče. Obsojenec je bil s pravnomočno sodbo med drugim obsojen tudi na plačilo stroškov kazenskega postopka, ki znašajo 106.537,00 SIT. Po določbi 4.odst. 95.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se sme obtoženec oprostiti povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka tudi po izdaji odločbe o stroških postopka, če se tedaj ugotovi, da bi bilo s plačilom ogroženo njegovo vzdrževanje ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. V takem primeru je dokazno breme na strani obsojenca, ki mora ne le zatrjevati, da so nastopile okoliščine, ki bi opravičevale oprostitev stroškov postopka, temveč mora predložiti tudi ustrezna dokazila. To pomeni, da bi moral dokazila predložiti obsojenec sam in ne od sodišča zahtevati, da jih bo pribavilo po uradni dolžnosti. Takšno pričakovanje bi lahko bilo upravičeno le v tistih primerih, ko obsojenec ne bi mogel pridobiti določenih dokazil, temveč bi to lahko pridobilo le sodišče. Ker takih dokazov ni predložil niti ob podaji prošnje niti v kasneje zahtevanem roku, je torej sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je njegovo vlogo kot nepopolno zavrglo. To pa še ne pomeni, da obsojenec enakega predloga ne more več podati, vendar ga mora, kot rečeno, ustrezno dokumentirati in tudi obrazložiti, čemu stroškov postopka, ki so mu bili s sklepom z dne 28.01.2005 odobreni v plačilo osemnajstih obrokov v višini 9.254,00 SIT, ne more plačati. Šele ko bo to storil in zahtevane listine predložil, pa bo sodišče lahko vsebinsko odločalo o utemeljenosti njegovega predloga. Ker torej ob povedanem pritožba obsojenega P.M. ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje na podlagi 3.odst. 402.čl. ZKP zavrnilo.