Appeal dismissed; failure to answer summons within 277 days of ZPP triggers default judgment regardless of other disputes.

Pritožba se zavrne in p o t r d i zamudna sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Le pravočasen in obrazložen odgovor na tožbo ima za posledico, da do izdaje zamudne sodbe ne pride.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da se odpoveduje najemna pogodba sklenjena med RS in tožencem dne 10.10.1996 za natančno opredeljeno stanovanje v P. ter tožencu naložilo, da navedeno stanovanje praznega oseb in stvari izroči tožeči stranki v 30-ih dneh po pravnomočnosti sodbe. Odločilo je tudi, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 33.660,00 SIT stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 15-ih dni, ter da je dolžan plačati 19.950,00 SIT sodnih taks.

Zoper zamudno sodbo je toženec s pomočjo pooblaščenke vložil pritožbo in navedel, da izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, posledično pa uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne ali nepravilne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da je toženec tožbo sicer prejel, ker pa je prava neuka stranka in ker so zoper njega tekli se drugi postopki zaradi neplačevanja stanarine, o katerih je kontaktiral z namestnico državnega pravobranilca iz K., je bil prepričan, da je govora o obravnavani zadevi, zaradi česar na tožbo ni odgovoril. S pooblaščenko tožeče stranke se je namreč dogovoril, da bo najemnino plačal in da se bodo postopki zaradi neplačevanja najemnine ustavili. Tako je toženec plačal skoraj vso najemnino, zato ni več pogojev za izselitev, kljub temu pa je prejel zamudno sodbo, tako da se počuti prevaranega. Navaja še, da je oče dveh majhnih otrok in nima kje bivati, zato bo v najkrajšem času vso najemnino v celoti poravnal in obljublja, da jo bo tudi v bodoče redno plačeval. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji, določeni v 318. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Po teh določbah je odgovor na tožbo obvezen, zato je posledica opustitve vložitve odgovora zamudna sodba. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ni odgovorila. Tožena stranka tudi v tej pritožbi priznava, da na tožbo sploh ni odgovorila, razlogi, ki jih navaja, pa niso upoštevni in ne morejo pripeljati do drugačne odločitve.

Dogovori med pooblaščenko tožeče stranke in toženo stranko v drugih postopkih zaradi neplačevanja stanarine, ki jih sodišče prve stopnje vodi pod št. I Cp 1-43/2005 in I-05/000408 in zmotno mišljenje tožene stranke, da je v teh dogovorih govora tudi o obravnavani zadevi, namreč v ničemer ne vplivajo na tek zakonskega roka za odgovor in ne morejo preprečiti zakonsko določene posledice, če odgovor na tožbo ni vložen. Če je toženec zmotno menil, da je predmet teh dogovor tudi obravnavana zadeva, to ni razlog, zaradi katerega sodišče zamudne sodbe ne bi izdalo; le pravočasen in obrazložen odgovor na tožbo ima za posledico, da do izdaje zamudne sodbe ne pride.

Pritožbeno sodišče pa se strinja tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da obstajajo tudi druge procesne predpostavke za veljavnost zamudne sodbe in sicer sklepčnost tožbe, da ni nasprotja med navedbami v tožbi in med dokazi in da ne gre za nedovoljeno razpolaganje strank. Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, torej glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je pokazal, da izpodbijana sodba s tema kršitvama ni obremenjena. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo, je tudi materialno pravno pravilna, saj neplačevanje najemnine v skladu z najemno pogodbo in glede na 4. točko 1. odstavka 103.

člena Stanovanjskega zakona - SZ-1 predstavlja razlog za odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga, kajti tožeča stranka kot lastnik stanovanja je toženo predhodno tudi opozorila na kršitev najemne pogodbe in ji določila rok za odpravo kršitev, to je za plačilo zaostalih najemnin, ki jih pa tožena stranka ni poravnala v danem roku. Teh dejanskih ugotovitev tudi pritožnik ne izpodbija, pritožbene navedbe, da je toženec plačal skoraj vso najemnino in da ni več pogojev za izselitev, kakor tudi obljuba toženca, da si bo prizadeval za takojšnje plačilo zaostale najemnine in da bo najemnino v bodoče redno plačeval, pa so v celoti uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa pritožbe zoper zamudno sodbo ni dovoljeno vložiti (2. odstavek 338.

člena ZPP).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje, saj zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbo zoper zamudno sodbo ni dovoljeno vložiti, niso pa podani niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.