Supreme Court allows appeal against default judgment due to material contradiction between claim facts and plaintiff's evidence.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the appeal against a default judgment ordering the defendant to pay over 316,000 SIT. The defendant argued that the court's finding of facts contradicted the specific evidence, namely a purchase contract, submitted by the plaintiff. The court ruled that issuing a default judgment requires the claimed facts to align with the plaintiff's own evidence, which was not met here due to a discrepancy in contract numbers.
Legislator headnote
AI generatedZPP 332. člen 1. odstavek 5. točka; ZPP 354. člen 2. odstavek 6. točka: A default judgment is invalid if the facts supporting the claim contradict the evidence submitted by the plaintiff.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Za izdajo sodbe zaradi izostanka ne smejo biti dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, sicer gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 5. točko 1. odstavka 332. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
S sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati posamezne zneske v seštevku 316.830,83 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odgovor na tožbo je toženec vložil še pred glavno obravnavo, na kateri je bila izdana sodba zaradi izostanka. Ni zakonitega predpisa, da bi morala vloga, v kateri je podan odgovor na tožbo, na sodišče prispeti pred koncem glavne obravnave. Sicer pa je odgovor na tožbo poslal na Temeljno sodišče v Ljubljani s faksom, zaradi česar je bil podan pravočasno. Utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožeča stranka ga namreč utemeljuje s pogodbo št. 3806/90 z dne 24.9.1990, takšne pogodbe pa toženec z njo ni sklenil.
Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, tedanji Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).
Revizija je utemeljena.
Sodbo zaradi izostanka je med drugim mogoče izdati ob pogoju, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (5. točka prvega odstavka 332. člena ZPP), v tem primeru z listinami, iz katerih naj bi izhajala dejstva, ki so navedena v tožbi. Toženec v reviziji izrecno opozarja na tožbi priloženo listino, ki je bila odločilnega pomena pri izdaji sodbe zaradi izostanka. Gre za "pogodbo o nakupu osebnega motornega vozila na kredit" z dne 24.9.1990, ki naj bi imela številko 3806/90 in na kateri temelji izračun dolga, razviden iz finančne kartice. Ta listina pa ni identična s pogodbo, priloženo tožbi, saj ima ta številko 651/90. Res je torej, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženim dokazom. Nedoslednost presoje, ali je navedeni pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka izpolnjen, je razviden tudi iz razlogov izpodbijane sodbe, v katerih je izrecno citirana pogodba s številko 651/90, čeprav tožba temelji na pogodbi s številko 3806/90. Glede na revizijsko trditveno podlago pa je nakazana možnost, da ne gre le za pomoto pri zapisu, temveč za obstoj dveh različnih pogodb ali za spremembo vsebine prvotne pogodbe (namesto avtomobila ene vrste naj bi bil nabavljen - cenejši - avto druge vrste). Sodišče prve stopnje je torej v nasprotju z določbami zakona o pravdnem postopku izdalo sodbo zaradi izostanka (6. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Ob izrecnem revizijskem uveljavljanju omenjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka prvega odstavka 385. člena ZPP), je revizijsko sodišče po določbi prvega odstavka 394. člena ZPP razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja in sojenje. Pri tem pa je, ker ima storjena kršitev že sama po sebi za posledico ugoditev revizijskemu predlogu v celoti, zanemarilo tisti del revizijske trditvene podlage, ki se nanaša na problem pravočasnosti formalnega oporekanja tožbenemu zahtevku (3. točka prvega odstavka 332. člena ZPP) kot podlage za izdajo sodbe zaradi izostanka.