Legislator Case Law & Legislation
VSK sodba I Cp 774/2005 ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.774.2005 AI generated

Appeal court dismisses insurance claim for negligence breach but allows partial claim for medical error.

Case Number VSK sodba I Cp 774/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the plaintiff's claim for insurance indemnity while partially overturning the first-instance judgment to dismiss the remaining claim. The plaintiff argued that a doctor's failure to inform her of surgical risks constituted negligence warranting insurance payment, whereas the defendant contended the injury resulted from a complication rather than a procedural error. The court ruled that a breach of the duty to inform is a basis for tort liability but does not qualify as an 'accident' under the insurance policy, thus denying the insurance payout.

Legislator headnote

AI generated

člen 5 Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-91; Breach of the duty to inform constitutes a basis for tort liability but does not qualify as an 'accident' under the insurance policy.

Keywords

AI generated
insurance indemnity duty to inform medical negligence accident definition tort liability surgical complication insurance policy interpretation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožnice se zavrne in v pobijanem, zavrnilnem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi toženke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 1.odstavku (v ugodilnem delu) tako s p r e m e n i, da se tožbeni zahtevek zavrne še za 431.200,00 SIT z obrestmi od 07.12.1995 dalje.

Tožnica mora povrniti toženki 381.281,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05.09.2006 dalje, v 15-ih dneh.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru je prekršena zdravnikova pojasnilna dolžnost.

Taka napaka, kot jo zatrjuje tožnica (prekršitev pojasnilne dolžnosti) je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, ne pa tudi podlaga za plačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi.

[OBRAZLOŽITEV]

S pobijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in toženki naložilo, da ji mora plačati zavarovalnino za 10 % invalidnost v višini 431.200,00 SIT z obrestmi od 07.12.1995 do plačila, višji zahtevek (za plačilo 646.800,00 SIT z obrestmi od 07.12.2005) pa zavrnilo. Odločilo je tudi, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka.

Proti tej sodbi se pravočasno, po pooblaščencih, pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožnica iz vseh pritožbenih razlogov napada zavrnilni del sodbe. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je od 15 % invalidnosti, ki bi jo sicer tožnici priznalo po točki 47b Splošnih pogojev, nepravilno odbilo 5 % invalidnosti po točki 47a, ki jih je toženka pred pravdo tožnici že priznala. Meni, da je poleg pred pravdo priznanih 5 % upravičena še do celotnih 15 %. Predlaga ustrezno spremembo tožbe tako, da se tožnici prizna še dodatnih 5 % invalidnosti, podrejeno razveljavitev zavrnilnega in stroškovnega dela ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Toženka pa iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija ugodilni del sodbe. Najprej napada zaključek prvostopenjskega sodišča, da zdravnik ni izpolnil svoje obveščevalne obveznosti. Tožnica je bila pred operacijo obveščena. Očitno se je dobro zavedala vsebine pogovora z operaterjem, zato bi še vedno lahko odklonila operativni poseg. Na podlagi izvedenih dokazov, dokazane napake medicinskega osebja v smislu člena 5 Pogojev NE-91 ni, s tem pa ni temelja za plačilo zavarovalnine. Podrejeno še dodaja, da tudi če bi tožnici uspelo dokazati, da je bila storjena napaka medicinskega osebja zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti, zaradi te napake ni prišlo do posledice, ki jo je moč šteti za nezgodo. Morebiti je podan temelj odškodninske odgovornosti zdravstvene ustanove, ne pa temelj za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja.

Pritožba tožnice ni utemeljena, pritožba toženke pa je utemeljena.

Tožnica je zahtevala od toženke plačilo zavarovalnine. Trdila je, da je utrpela poškodbo desnega povratnega živca zaradi napake medicinskega osebja ob kirurškem posegu ter naknadno še, da je K.c. zagrešil napako, ker pred operacijo tožnice ni seznanil z možnimi komplikacijami oziroma posledicami. Prvostopenjsko sodišče je prepričljivo ugotovilo (in teh ugotovitev tožnica ne izpodbija), da tožničina poškodba ni posledica nestrokovno izvedenega operativnega posega temveč komplikacija, do katere je prišlo kljub korektno izvedenemu posegu. Ugotovilo pa je tudi, da je bila v obravnavanem primeru prekršena zdravnikova pojasnilna dolžnost. S presojo in razlogi prvostopenjskega sodišča se pritožbeno sodišče strinja, ne strinja pa se z nadaljnjim pobijanim zaključkom, da gre za nezgodo v smislu 5.čl. Splošnih pogojev toženke za nezgodno zavarovanje oseb NE-91. V tem delu se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo toženke. Pravilna razlaga določb 5.čl. (pojem nezgode) privede do zaključka, ki ga ponuja pritožba, da to ni nezgoda. Za nezgodo se po omenjenih pogojih šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo in ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. V nadaljevanju splošni pogoji pojasnjujejo, kaj vse se šteje za nezgodo (2. in 3. odst. 5.čl.)in kaj se za nezgodo ne šteje (4.odst. 5.čl.). Med slednjimi omenja posledice medicinskih, posebno operativnih posegov, ki se opravijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni. Posledice takih posegov predstavljajo nezgodo le, če je do njih prišlo zaradi dokazane napake medicinskega osebja (9.tč. 5.čl.). Pritožbeno sodišče to razume tako, da mora iti za strokovno napako pri sami izvedbi medicinskega, posebno operativnega posega, ne pa za vsako napako, ki jo zagreši medicinsko osebje. Tolmačenje prvostopenjskega sodišča je preširoko. Taka napaka, kot jo zatrjuje tožnica (prekršitev pojasnilne dolžnosti) je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost K.c., ne pa tudi podlaga za plačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi. Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi toženke ugodilo in sodbo v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek (tudi v tem delu) zavrnilo (4.tč. 358.čl. ZPP).

Glede na tako materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, je pritožba tožnice neutemeljena. Ne more uspeti, ker ni podan temelj njenega zahtevka. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. Tožnica niti s tožbo niti s pritožbo ni uspela, zato mora povrniti toženki vse njene pravdne stroške (tako tiste, nastale pred sodiščem prve stopnje, kot tiste, nastale pred pritožbenim sodiščem). Ti stroški, odmerjeni skladno s Taksno in Odvetniško tarifo znašajo 381.281,00 SIT (stroški, nastali pred sodiščem prve stopnje: stroški zastopanja 1550 odvetniških točk po vrednosti točke 110,00 SIT, materialni stroški 1.000,00 SIT, izvedenina 88.000,00 SIT, DDV 34.300,00 SIT in sodna taksa za odgovor na tožbo 7.581,00 SIT, skupaj 301.381,00 SIT, stroški, nastali pred sodiščem druge stopnje: stroški zastopanja 375 odvetniških točk po vrednosti točke 110,00 SIT, kar znaša 41.250,00 SIT, DDV 8.250,00 SIT in sodna taksa za pritožbo 30.400,00 SIT, skupaj 79.900,00 SIT). Izrek o stroških temelji na določbah 2.odst. 165.čl. ZPP, 1.odst. 154.čl. ZPP in 1.odst. 155.čl. ZPP.