Appeal dismissed; specific enforcement-to-judicial-procedure transition requires proper notice of additional evidence submission rights.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v točki 1. in 3. izreka v celoti v veljavi sklep o izvršbi tega sodišča z dne 28.01.2001. Odločilo je tudi, da je tožena stranki dolžni povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 75.090,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila.

Proti navedeni sodbi se pritožuje toženec in v njej laično navaja, da mu ni jasno kaj pomeni v prvem odstavku obrazložitve, da je izvršba v izvršilnem sklepu razveljavljena, o terjatvi in stroških pa naj bi sodišče odločalo v tem pravdnem postopku, to je na glavni obravnavi dne 21.12.2004. Na glavni obravnavi mu je bilo prepovedano navajati dejstva in predlagati dokaze, zato je bila ta glavna obravnava zgolj na papirju, sam pa na obravnavi ni smel sodelovati, niti z oporekanjem, niti navajati ali potrjevati njegove navedbe iz pritožbe, kar je bilo v vabilu omenjeno, da bo lahko. Smiselno izpodbija tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, saj navaja, da je dejanski dolžnik tožeče stranke P.R. iz K., ki je redno zaposlen, zato ni prav, da se vztraja pri izterjavi zapadlih obveznosti iz poroštvene izjave, saj sam ni zaposlen in je finančno na robu preživetja. Pritožnik nadalje navaja, da vsebino poroštvene izjave pozna, vendar je P.R., kot sedaj kaže, izkoristil prijateljstvo tudi za drugo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, sodba, izdana v takem postopku, pa se v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena), razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena). Slednji razlog toženec ne izpodbija, saj navaja, da mu je poznana vsebina poroštvene izjave, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke, navajanje okoliščin, da bi lahko tožeča stranka hitreje prišla do poplačila od dolžnika P.R., pa ni pravno relevantno. Toženec v pritožbi očita sodišču prve stopnje tudi bistveno kršitev postopka, in sicer (smiselno) relativno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, saj trdi, da ga sodišče v vabilu ni poučilo, da gre za spor majhne vrednosti, kar je bistveno vplivalo na potek postopka, ko na glavni obravnavi ni mogel več navajati dejstev in dokazov. Kolikor toženec res uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka, je treba ugotoviti, da gre za pritožbeni razlog, iz katerega se sodba v postopkih o sporih majhne vrednosti ne more izpodbijati (1. odstavek 458. člena). Če pa toženec s tem smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka (v tem primeru bi lahko šlo za 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP), pa po oceni pritožbenega sodišča tudi ta (iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju) ni podana.

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odstavek 450. člena ZPP), stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), nato pa lahko vsaka stranka v roku 8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge tožeče stranke (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v omenjenih vlogah, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Sodišče mora v vabilu na glavno obravnavo med drugim navesti vsebino določbe 451. člena ZPP. Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (glede na zgoraj navedene določbe ZPP) pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (l. št. 1-2), toženec pa ugovor (l.št. 5), ki mu je sodišče ugodilo in odločilo, da se bo o zahtevku in o stroških odločalo v pravdnem postopku (sklep na list. št. 8-9). Tožeča stranka je na toženčev ugovor (že po izdaji sklepa) vložila pripravljalni spis (list. št. 11-13), ki ga je prvostopenjsko sodišče (pravilno) štelo kot pripravljalno vlogo in ga vročilo tožencu (vročilnica k list. št. 11), v vabilu na glavno obravnavo za dne 21.12.2004, pa ga je poučilo, da v roku 8 dni vloži pripravljalno vlogo in odgovori na navedbe tožeče stranke in se izjasni o njenih dokaznih predlogih, ker se dejstva in dokazi, ki niso navedeni v pripravljalni vlogi, ne upoštevajo ter navedlo tudi pravno podlago, to je, 452. in 453. člen ZPP (l. št. 10). V vabilu na glavno obravnavo je bil torej toženec opozorjen na vse posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti, zato njegovim nasprotnim pritožbenim trditvam ni mogoče slediti, saj jih ni izkazal.

Na podlagi obrazloženega se izkaže, da je pritožba toženca v celoti neutemeljena, obenem pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožena stranka ni zahtevala (1. odstavek 163. člena ZPP).