Appeal dismissed: Creditor's documents alone do not require debtor to cite specific facts reducing debt under ZIZ.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal against a first-instance court's rejection of an enforcement objection. The debtor argued that submitting his own business records constituted a valid objection under the Enforcement and Security Act, claiming the court unfairly ignored his evidence. The court ruled that merely presenting documents is insufficient; the debtor must explicitly state factual reasons why the debt is actually lower than claimed.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 61. čl. ZIZ; 2. tč. 365. čl. ZPP: An objection to enforcement based on a debtor's own documents is valid only if the debtor articulates specific facts demonstrating the debt is factually reduced, not merely by submitting the documents themselves.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sklicevanje dolžnika v ugovoru na lastne poslovne listine oz. na lastno kartico odprtih postavk v obravnavanem primeru ne pomeni takšnega dejstva, o katerem je govora v 2. odst. 61. čl. ZIZ, saj dolžnik ni hkrati zatrjeval, kaj je razlog, da naj bi bil njegov dolg dejansko nižji od zneska, ki ga izterjuje upnik. V ZIZ ni osnove za stališče, da bi se dolžnik sam upnikovi terjatvi, temelječi na verodostojni listini, lahko uspešno zoperstavil zgolj s predložitvijo svoje verodostojne listine, ampak mora navajati dejstva v smeri, da je njegova obveznost do upnika dejansko manjša.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 3.2.2006, ker je ugotovilo, da ni obrazložen.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal njegovo razveljavitev. Meni, da je ugovor v smislu zakonske določbe utemeljen, saj je v njem navedel dejstva, s katerimi zavrača sklep o izvršbi, vendar pa sodišče njegovih navedb ni smatralo za verodostojna dejstva in njegovih listin ni upoštevalo kot verodostojne listine, ampak je upoštevalo le upnikov predlog, ki temelji na njegovih listinah. Sodišče s tem, ko prisluhne argumentom samo ene stranke, drugi stranki pa ne, drugo stranko postavlja v podrejen položaj.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Ugovor, ki je vložen zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je obrazložen takrat, ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Sklicevanje dolžnika v ugovoru na lastne poslovne listine oz. na lastno kartico odprtih postavk na dan 28.2.2006 v obravnavanem primeru ne pomeni takšnega dejstva, o katerem je govora v 2. odst. 61. čl. ZIZ, saj dolžnik ni hkrati zatrjeval, kaj je razlog, da naj bi bil njegov dolg dejansko nižji od zneska, ki ga izterjuje upnik (ali je napr. delno poravnan ipd.). V ZIZ pa ni osnove za stališče, ki ga dolžnik zastopa v pritožbi, in sicer, da bi se sam upnikovi terjatvi, temelječi na verodostojni listini, lahko uspešno zoperstavil zgolj s predložitvijo svoje verodostojne listine, ampak mora navajati dejstva v smeri, da je njegova obveznost do upnika dejansko manjša.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.