Legislator Case Law & Legislation
VSK sodba I Cpg 63/2005 ECLI:SI:VSKP:2006:I.CPG.63.2005 AI generated

Appeal dismissed; insurer's letter rejecting claim does not equal statutory notice of premium due and policy termination.

Case Number VSK sodba I Cpg 63/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the insurance company's appeal against the first-instance judgment, which upheld the enforcement of unpaid premiums. The insurer argued that a letter rejecting a damage claim implicitly served as a formal notice of premium due and policy termination under the Obligations Act. The court rejected this, ruling that the letter merely explained the refusal of the claim and did not constitute the specific statutory notice required to terminate the contract. Consequently, the insurer failed to prove the conditions for automatic policy termination were met.

Legislator headnote

AI generated

913.čl. ZOR; 338.čl. ZPP: A letter by an insurer rejecting a claim does not automatically constitute the statutory notice of premium due and policy termination required under the Obligations Act; the insurer must prove the specific conditions for termination under the relevant paragraph were met.

Keywords

AI generated
insurance contract termination premium payment obligation statutory notice requirements obligations act provisions enforcement proceedings appellate review standard evidence admissibility

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P. z dne 02.04.2003 v veljavi v 1.točki izreka sklepa za glavnico v višini 560.351,27 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 01.03.2003 dalje do plačila in v 3.točki izreka sklepa za stroške izvršilnega postopka v znesku 17.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 02.04.2003 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 7.600,00 SIT v 15-ih dneh.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo listine v spisu in zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da je bilo v dopisu tožeče stranke z dne 11.04.2002 jasno zapisano, da je obveznost zavarovalnice za plačilo škode prenehala, ker prvi obrok premije ni bil plačan.

Iz tega dopisa tudi izhaja, da se tožeča stranka sklicuje na obvestilo iz računa z dne 03.01.2002. V tem računu pa je jasno napisano, da gre za obvestilo k plačilu premije in da se v primeru neplačila upoštevajo določbe 913.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka je poslala toženi še dva takšna računa z opozorilom in sicer 28.01.2002 in 01.03.2002. Torej ne drži, da tožeča stranka ni ravnala po 913.čl. ZOR. Zato je jasno, da je pogodba prenehala in da dolžnosti plačila ni.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da temelji ugotovitev sodišče prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi, na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodišče prve stopnje pa pri svoji odločitvi tudi ni zagrešilo niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere bi moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena z dne 11.04.2002 ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe.

V tem dopisu je namreč, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine, pri čemer pa se celo ta dopis nanaša le na zavarovalno polico št. 290204, predmet tožbenega zahtevka tožeče stranke pa so neplačane premije po predloženih računih tudi iz zavarovalnih polic št. 290197, 290198, 290199, 290200, 290201, 290202 in 290203. Pri tem tožena stranka tudi ne more biti uspešna, ko se sklicuje na računa z dne 03.01.2002 in 28.01.2002 ter v teh računih zatrjevano obvestilo o zapadlosti premij, saj to predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto iz 1.odst. 337.čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pri čemer pa celo računa z dne 03.01.2002 nobena od strank v dokazne namene ni predložila, sodišče pa ga zato v dokaznem postopku niti ni vpogledalo. V računu z dne 28.01.2002 pa je tožeča stranka uveljavljala le plačilo 2. obroka po policah št. 290201 in 290202 zapadlih obrokov. Pritožba ima sicer prav, ko navaja, da je iz dopisa z dne 11.04.2002 jasno razvidno, da se je zavarovalnica sklicevala pri zavrnitvi zahtevka za plačilo škode na dejstvo da prvi obrok premije ni bil plačan (po polici 290204) zmotna pa je zgolj na tem dejstvu temelječa trditev, da je že iz tega dejstva razvidno, da je pogodba prenehala in da dolžnosti plačila ni. 913.čl.

ZOR namreč ureja dve različni situaciji. V 1. in 2.odst. namreč določa, kdaj in ob kakšnih pogojih nastopi zavarovalno jamstvo zavarovalnice, v 3. in 4.odst. pa pod kakšnimi pogoji pride po samem zakonu do prenehanja zavarovalne pogodbe. Ker iz dopisa tožeče stranke z dne 11.04.2002 dejansko izhaja, da je tožeča stranka toženi izplačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi št. 290204 zavrnila, ker naj ne bi nastopilo zavarovalno jamstvo iz razlogov po 1. oz.

2. odst. 913.čl. ZOR ker tožena stranka, ni plačala premije, bi morala ta, da bi lahko uspela v tem postopku s svojimi ugovori, dokazovati in zlasti dokazati, da gre za situacijo iz 3.odst. 913.čl. ZOR, česar pa, kot že navedeno, ni storila. V ta namen bi namreč morala sodišču prve stopnje predložiti dokaz, da ji je bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti (vseh vtoževanih ) premij in dokazovati da je tudi iztekel rok določen v 3.odst.913.čl. ZOR, po katerem se šteje, da so zavarovalne pogodbe prenehale. Ker pa, kot že navedeno, dopis, na katerega se sklicuje takega dokaza ne prestavlja, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.