Court dismisses appeal when first instance court fails to send debtor's late objection to creditor before ruling.

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Res je sicer, da v rednem postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne velja določba 57.čl. ZIZ, povsem drugačna pa je situacija, kadar gre za ugovor po izteku roka. V takem primeru namreč mora sodišče prve stopnje, potem ko ugotovi, da je vložen ugovor pravočasen, popoln in dovoljen, tak ugovor poslati upniku v odgovor (57.čl. ZIZ) in šele nato o njem odločati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnice in sklep z dne 09.04.2002 razveljavilo v 2. in 3.točki ter izvršbo zoper dolžnico L. B. ustavilo. Ugotovilo je, da je bila dolžnica L.B. pasivna družbenica v družbi M. d.o.o., ki je bila iz sodnega registra izbrisana po 1.odst. 35.čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče v obravnavanem primeru vodilo izvršilni postopek na način, s katerim je upnika bistveno onemogočilo pri uveljavljanju njegovih procesnih in materialnih upravičenj. Upnik je namreč po tem, ko je bila družba M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, pravočasno predlagal nadaljevanje postopka zoper ustanovitelja A. in L.B. Predlogu je sodišče ugodilo s sklepom z dne 09.04.2002. Zoper ta sklep pa se je dolžnica pritožila. Višje sodišče je presojalo pravilnost izpodbijanega sklepa v procesnem smislu, ga potrdilo in pojasnilo, da bo sodišče prve stopnje o ostalih pritožbenih navedbah dolžnice odločalo kot o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Upnik je upravičeno pričakoval, da mu bo prvostopno sodišče, v skladu s 57.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vročilo ugovor dolžnice in mu tako omogočilo, da se do njenih ugovornih navedb opredeli. Tega pa ni storilo. Upnik tako ni bil seznanjen z dokazi, s katerimi je dolžnica dokazovala svoje navedbe, kar pomeni, da je bil onemogočen, da bi se pred odločitvijo o ugovoru do njih opredelil. To pa pomeni, da upnik ni imel možnost sodelovati v postopku in je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem tudi 22.čl. Ustave RS. Sicer pa tudi meni, da je sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je zgolj na temelju predložene notarske listine presojalo vpliv družbenice na poslovanje družbe. Ob tem pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo načela zaupanja v registrsko stanje.

Pritožba upnika je utemeljena.

Če je bila izvršba začeta proti gospodarski družbi prekinjena zaradi njenega izbrisa iz sodnega registra po ZFPPod se v primeru, ko upnik predlaga nadaljevanje izvršbe proti družbeniku, vloga družbenika, v kateri zatrjuje, da obveznost ni prešla nanj, obravnava kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12.tč. 1.odst. 55.čl. ZIZ vložen po izteku roka in se o tem vprašanju ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja št. I/2003). Dopustnost ugovora po izteku roka zoper sklep izdan na podlagi verodostojne listine ureja 3.odst. 61.čl. ZIZ. Sicer pa so določbe o ugovoru po izteku roka urejene v določilih 56. do 58. člena ZIZ. Res je sicer da v rednem postopku pri ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57.čl. ZIZ, povsem drugačna pa je situacija, kadar gre za ugovor po izteku roka. V takem primeru, namreč mora sodišče prve stopnje, potem ko ugotovi, da je vložen ugovor pravočasen, popoln in dovoljen, tak ugovor poslati upniku v odgovor (57.čl. ZIZ) in šele nato o njem odločati (3.odst. 58.čl. ZIZ). Ker pa je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje z ugovorom po izteku roka postopalo kot z ugovorom dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj je o njem odločilo, ne da bi ga pred tem poslalo v odgovor upniku, je sodišče prve stopnje dejansko zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 8.tč.2.odst.339.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ, kot to upravičeno v svoji pritožbi uveljavlja upnik. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o utemeljenosti dolžnikovega ugovora po izteku roka šele po upoštevanju upnikovega odgovora nanj.