Appeal granted; detention in nursing home closed due to lack of psychiatric treatment mandate.

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se postopek pridržanja M.C., s stalnim prebivališčem B., na varovanem oddelku Doma upokojencev P., ne uvede.

Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

[JEDRO]

Čeprav se osebe, pri katerih je zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja nujno potrebno, da se jim omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom, ker ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali povzročajo hudo škodo sebi ali drugim, nahajajo v institucionalnem varstvu v domovih za ostarele in njihovo posebno varstvo v zaprtem oddelku ni posebej urejeno, pa po oceni pritožbenega sodišča te pravne praznine ni mogoče zapolniti s smiselno uporabo določb ZNP o pridržanju, ko gre za pridržanje takih oseb na varovanih oddelkih doma upokojencev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep s katerim je odločilo, da se M.C. pridrži na varovanem oddelku Doma upokojencev P., najkasneje do 05.08.2006.

Zoper ta sklep se je pritožil njen pooblaščenec iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. V pritožbi citira določbe 70.čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in meni, da v konkretnem primeru vsi pogoji, da bi se grobo poseglo v z Ustavo zagotovljene pravice pridržanke in se ji omejilo svobodo gibanja ali preprečilo stike z zunanjim svetom, niso izpolnjeni. Izvedeni dokazi namreč nedvomno ne kažejo na to, da je pri pridržani podana duševna bolezen ali duševno stanje, zaradi katerega ni sposobna sama sprejeti zavestne in voljne odločitve o zdravljenju ter je zaradi tega ogroženo njeno življenje, pri čemer morebitne ogroženosti ni mogoče odpraviti na drugačen način, kot le z najbolj restriktivnim ukrepom, to je s prisilnim odvzemom svobode in zdravljenjem. Tako lečeča zdravnica kot izvedenec psihiatrične stroke sta mnenja, da gre pri pridržani za psihiatrično bolezen, ki ob dekompenzaciji, poslabšanju ali ponovnem akutnem izbruhu bolezni ogroža njeno življenje. Kakšno naj bi bilo to ogrožanje pa iz njunih mnenj oziroma izpovedb ne izhaja. Zgolj mnenje izvedenca, da je dosedanja dvakratna življenjsko ogrožujoča dehidracija verjetno povezana z osnovno psihiatrično boleznijo pridržane in da je verjetnost, da bo do takšnega stanja v prihodnosti brez ustreznega psihiatričnega zdravljenja prišlo, velika, pa ni zadosten razlog za omejitev njene svobode gibanja. Pri tem pa tudi ni jasno, kakšno naj bi bilo to psihiatrično zdravljenje oziroma kako poteka in ali ni možno, da poteka brez pridržanja pacienta. Pridržanka, ki ima skoraj 79 let je v svoji izpovedi svoje dosedanje življenje in ravnanje prikazala kot normalno in razumljivo. V kolikor pa v posameznih primerih lahko govorimo o morebitnem nekoliko neobičajnem vedenju pridržane, pa to še ne more biti razlog za njeno prisilno pridržanje.

Pritožba je utemeljena.

Postopek pridržanja M.C. v Domu upokojencev P., je sodišče prve stopnje izpeljalo po določbah 73., 74. in 75.čl. ZNP ter skladno z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-60/03-2. Odločilo je, da so pri pridržanki M.C. podani pogoji za pridržanje iz 70.čl. ZNP, kateri določa, da sodišče odloči o pridržanju oseb v zaprtem oddelku zdravstvene organizacije ali druge ustanove namenjene psihiatričnim bolnikom, če je zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja, ker ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če sebi ali drugim povzroča hudo škodo.

Namen tega postopka je zdravljenje v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah ali v drugih organizacijah ali oddelkih organizacij, ki so namenjeni psihiatričnim bolnikom. Dom za starejše takšna organizacija ni, kajti ta opravlja le institucionalno varstvo starejših ljudi (50.čl. Zakona o socialnem varstvu, Ur.l. RS, št. 54/92 s spremembami - ZSV). Namen postopka je tudi zdravljenje pridržanih oseb, kar izhaja iz določb 71. in 1.odst. 79.čl. ZNP; pridržanje pa je začasno (največ eno leto - 2.odst. 76.čl. ZNP) z možnostjo podaljšanja tega roka zaradi potrebe po zdravljenju pridržane osebe.

Poleg tega pa je izrecno z zakonom določeno, da gre za pridržanje osebe brez njene privolitve (1. in 3.odst. 71.čl. ter 2.odst. 73.čl. ZNP). Po navedenih zakonskih določbah se te osebe lahko pridržijo zgolj zaradi njihovega zdravljenja in ne zaradi varstva, ki je opredeljeno v ZSV. Čeprav se osebe, pri katerih je zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja nujno potrebno, da se jim omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom, ker ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali povzročajo hudo škodo sebi ali drugim, nahajajo v institucionalnem varstvu v domovih za stare in njihovo posebno varstvo v zaprtem oddelku ni posebej urejeno, pa po oceni pritožbenega sodišča te pravne praznine ni mogoče zapolniti s smiselno uporabo določb ZNP o pridržanju, ko gre za pridržanje takih oseb na varovanih oddelkih doma upokojencev.

Po oceni pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje o pridržanju M.C. na varovanem oddelku doma upokojencev nepravilno odločilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pooblaščenca pridržane ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se postopek za pridržanje M.C. na varovanem oddelku doma upokojencev ne uvede (3.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 78.čl. ZNP.