Court dismisses unemployment benefits claim for employee receiving severance pay upon contract termination.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za brezposelno osebo se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oz. odpravnino zaradi prenehanja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Take osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca z dvema št. 210-1-45/03-1717-mp in 461-1-73/03-1717-mp, z dne 28.3.2003, in da se tožniku prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 18.11.2002 do 16.5.2003. Odločilo je, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik po pooblaščencu. Navaja, da je sodišče napačno ugotavljalo dejansko stanje na dan sojenja in ne na dan izdaje upravnih odločb. Dejstvo je, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi dokončno odpovedana dne 18.10.2002, ko je z izdajo sklepa Komunale T. d.o.o., opr. št. T 702/02 postal sklep o odpovedi opr. št. 4815/02 z dne 28.8.2002 dokončen. Tožnik je bil brezposeln, ko pa je delodajalec izgubil individualni delovni spor v zadevi Pd 108/2002, mu je v letu 2004 ponovno vzpostavil delovno razmerje. Tožniku je bila izplačana odpravnina v višini šestih plač, vendar je ta predstavljala odmeno za razrešitev s funkcije, ne pa nadomestila za čas šestmesečnega odpovednega roka.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in na podlagi pravilno ter dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), ni kršilo. Sodbo je ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče dodaja naslednje.

Pravna podlaga je v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS št. 5/91 s spremembami; v nadaljevanju: ZZZPB). Pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavi zavarovanec, ki je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve (1. odst. 17.a čl. ZZZPB) ter je delovno razmerje pred prenehanjem pri enem ali več delodajalcih trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih (1. odst. 18. čl.). Za brezposelno osebo se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oz. odpravnino zaradi prenehanja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi (2. al. 1. odst. 16.a čl.). Take osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja (3.odst. 16.a čl.).

Za presojo te zadeve je, glede na trditve v tožbi in pritožbi, bistveno zgolj odgovoriti na vprašanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz citiranega 16.a čl. ali ne: t.j., ali je zaradi prenehanja oz. prekinitve pogodbe o zaposlitvi prejel odpravnino oz. odškodnino in če je, v kolikšni višini. Že iz tožbenih (IV. odstavek; list. št. 2 sodnega spisa), pritožbenih (1. odst. na 3. str; list. št. 26 sodnega spisa) in navedb na naroku za glavno obravnavo (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 8.6.2005, list št. 15-17) izhaja, da je tožnik prejel odškodnino za obdobje 6 mesecev. Ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je stranka v postopku pred sodiščem priznala (1. odst. 214. čl. ZPP) in se zato štejejo za resnična.

Da je bila odškodnina izplačana zaradi prenehanja oz. prekinitve delovnega razmerja, pa izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 29.5.2003 (priloga B/1), sklenjene med tožnikom kot vodjo tehničnega sektorja in njegovim delodajalcem Komunalo Trebnje, d.o.o. (v nadaljevanju: PZ). Le-ta v 1. odst. 12. čl. določa načine razrešitve del in nalog, ki jih je dolžan opravljati kot vodja tehničnega sektorja in so določena v 11. čl. Delavec je lahko del in nalog razrešen na lastno zahtevo oz. v primerih, kot jih določa statut delodajalca. V 2. odst. 11. čl. PZ je določena pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo v primeru, da delavcu po razrešitvi z del in nalog delovno razmerje ne preneha . V 3. odst. istega člena PZ pa je določena pravica do odškodnine v višini 6 njegovih povprečnih plač v zadnjem tromesečju, če delavcu ni mogoče zagotoviti ustreznega dela. Po prepričanju pritožbenega sodišča je dogovorjena pravica do premestitve na drugo ustrezno delo (2. odst. 11. čl. PZ) zagotovilo, da delavcu ne preneha delovno razmerje po razrešitvi z del in nalog - v konkretnem primeru vodje tehničnega sektorja -, seveda pod pogojem, da ustrezno delo sploh obstaja. Če takega dela v podjetju ni, delavcu preneha delovno razmerje, upravičen pa je do odškodnine (3. odst 11. čl. PZ). Zaradi obrazloženega so sicer pravilne pritožbene navedbe, da je tožnik prejel odmeno zaradi razrešitve s funkcije (t.j. z del in nalog vodje tehničnega sektorja), vendar so te navedbe za rešitev spora irelevantne; zaradi razrešitve s funkcije je tožniku - ker zanj ni bilo drugega ustreznega dela - prenehalo delovno razmerje in zato je tudi prejel odškodnino. Zaradi obrazloženega se v skladu s citirano določbo 1. al. 1. odst. 16.a čl. ZZZPB tožnik ne šteje za brezposelno osebo in posledično (za obdobje 6 mesecev) ni upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče v obrazložitvi sodbe (2. odst., 3. str. - list. št. 22) sámo pojasnjuje, da je dejstvo, da je bilo ponovno vzpostavljeno delovno razmerje, nastopilo po izdaji napadane odločbe in zato ne vpliva na odločitev v zadevi. Sodišče se torej ni oprlo na dejansko stanje, nastalo v času sojenja in je to tudi pojasnilo. Pritožbene navedbe v nasprotni smeri so zato neutemeljene.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.