Court voids traffic penalty verdict for lack of factual reasons, remanding case to first instance.

Ob pritožbi obdolženca in predlagateljice se izpodbijana sodba o prekršku razve ljavi po uradni dolžnosti ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Če sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obdolženec spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 30.000,00 SIT in 3 kazenske točke ter naloženo plačilo stroškov postopka, to je povprečnina v znesku 12.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku se je pravočasno pritožil obdolženec ter navajal, da mu je bila storjena krivica zaradi afere staršev, da nima od česa živeti in da ni bila zaslišana priča dogodka.

Prav tako je proti tej sodbi o prekršku vložila pravočasno pritožbo predlagateljica Policijska postaja Velenje in navajala, da je prvostopno sodišče pri izreku sankcije nepravilno uporabilo določbe 234. čl. ZVCP-1 in da bi moralo ob pravilni uporabi materialnih določb prvostopno sodišče izreči tudi sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila.

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo o prekršku razveljaviti po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da je bila pri odločanju na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. tč. 155. čl. ZP-1, na katero je ob uporabi 159. čl. ZP-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa pritožbeno sodišče na podlagi VI. odst. 163. čl. ZP-1 ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti, saj ni dvoma o tem, da pritožbeno sodišče izreku izpodbijane sodbe o prekršku ne more in ne sme dodajati elementov, ki pomenijo zakoniti znak prekrška, saj bi bila s tem kršena s 25. čl. Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica do pritožbe. V obravnavanem primeru izpodbijana sodba o prekršku namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer razlogov, zaradi katerih je prvostopno sodišče uporabilo I. odst. 234. čl. ZVCP-1, saj v obrazložitvi sodbe o prekršku razlogi za takšno odločitev niso navedeni, predvsem pa ni razlogov o pravno relevantnem odločilnem dejstvu, zakaj je prvostopno sodišče sploh uporabilo 234. čl. ZVCP-1, pri čemer predlagateljica v obdolžilnem predlogu takšne pravne kvalifikacije ni predlagala, in tudi o tem prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi o prekršku ni navedlo razlogov in čeprav je pravna označba dejanja v celoti v pristojnosti prvostopnega sodišča, jo je potrebno utemeljiti in navesti razloge o odločilnih dejstvih, saj sicer pritožbeno sodišče sodbe o prekršku ne more preizkusiti, pri čemer je prav zaradi tega smiselno tudi pritrditi pritožbi predlagateljice glede možne nepravilne uporabe določbe 234. čl. ZVCP. Ker pa prvostopno sodišče ni navedlo razlogov o odločilnih pravnorelevantnih dejstvih, pritožbeno sodišče tudi nima možnosti preizkusiti izpodbijano sodbo o prekršku. Kot je bilo že pojasnjeno, ugotovljene bistvene kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more odpraviti, zaradi česar je ob obeh pritožbah na podlagi II. odst. 163. čl. ZP-1 odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa, zaradi česar se tudi ni posebej opredeljevalo do pritožbenih navedb obdolženca in predlagateljice.

V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka o prekršku na ta način, da bo navedlo pravno relevantne razloge o odločilnih dejstvih, pred ponovno odločitvijo pa bo proučilo tudi pritožbene navedbe obdolženca in predlagateljice.