Court voids traffic violation judgment for missing statutory elements and procedural defects under ZP-1.

Ob pritožbi predlagatelja se izpodbijana sodba o prekršku po uradni dolžnosti razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh elementov, ki so zakoniti znaki prekrška, v obrazložitvi pa ni razlogov o teh pravnorelevantnih odločilnih dejstvih, pismeno izdelani odpravek sodbe se v izreku razlikuje od ustno razglašenega; sodbe ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obdolženec spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 30.000,00 SIT, sankcija prepovedi vožnje motornega vozila kategorije E v trajanju enega meseca, plačila stroškov postopka pa je bil obdolženec oproščen.

Proti tej sodbi o prekršku je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo, v kateri ugotavlja predvsem kršitve materialnih določb predpisa, ki določa prekršek ter predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi.

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo o prekršku razveljaviti po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da je bila pri odločanju na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. tč. 155. čl. ZP-1, na katero je ob uporabi 159. čl. ZP-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa pritožbeno sodišče na podlagi VI. odst. 163. čl. ZP-1 ugotovljene bistvene kršitve določb postopka ne more odpraviti, čeprav niso bile pritožbeno izpodbijane, ne da bi kršilo obdolženčevo s 25.

čl. Ustave RS zagotovljeno pravico do pritožbe, zato pritožbeno sodišče izreku izpodbijane sodbe o prekršku ne more in ne sme dodajati elementov, ki pomenijo zakoniti znak prekrška. V obravnavanem primeru izrek izpodbijane sodbe o prekršku namreč ne vsebuje vseh elementov, ki so zakoniti znak prekrška, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega. Čl. 234 Zakona o varnosti cestnega prometa-1 sicer res govori o ogrožanju ali povzročitvi prometne nesreče, vendar v 1. odstavku izrecno poudarja, da gre za povzročitev prometne nesreče, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo.

Slednje seveda ni mogoče preizkusiti, če izrek sodbe o prekršku ne vsebuje tudi podatkov o nastali materialni škodi, pri čemer je pomembno poudariti, da v takšno materialno škodo ni mogoče šteti škode, ki je nastala na obdolženčevem vozilu. Razen tega ZVCP-1 v 134. čl. tudi opredeljuje definicijo prometne nesreče tako glede neznatne nevarnosti, kakor tudi glede ostalih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogodek mogoče šteti za prometno nesrečo. V obravnavanem izreku ni vseh elementov, ki jih našteva zakon v 134. čl. ZVCP-1, zaradi česar takšnega izreka niti ni mogoče preizkusiti in tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe o prekršku ni razlogov o teh pravnorelevantnih odločilnih dejstvih, zaradi česar je takšna obrazložitev sodbe o prekršku glede navedbe razlogov, zaradi katerih se določena dejstva štejejo za dokazana ali nedokazana, toliko pomanjkljiva, da po mnenju pritožbenega sodišča pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku.

Prvostopno sodišče obdolžencu očita kršitev I. odst. 43. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa-1, v izreku pa mu očita, da hitrost vožnje ni prilagodil prometnemu dejanju, čeprav je predlagatelj dejanje, kot ga je opisal v obdolžilnem predlogu, pravno označil kot prekršek po V. odst. 30. čl. ZVCP-1. Predvsem pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila sodba o prekršku ustno razglašena, izrek slednje pa se ne ujema z izrekom, kot ga je mogoče prebrati v pismenem odpravku te sodbe. Prvostopno sodišče je obdolžencu izreklo sankcije ob uporabi 234.

čl. ZVCP-1, čeprav za to v izreku izpodbijane sodbe o prekršku ni imelo pravne podlage. Kot je bilo že pojasnjeno, ugotovljene bistvene kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti, zaradi česar je ob pritožbi predlagatelja na podlagi II. odst. 163. čl. ZP-1 odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa, zaradi česar se tudi ni posebej opredeljevalo do pritožbenih navedb.

V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka o prekršku na ta način, da bo ustrezno oblikovalo izrek sodbe o prekršku ter natančno in določno navedlo razloge o pravno relevantnih odločilnih dejstvih.