Appeal allowed; first-instance ruling vacated due to contradiction between verdict and reasoning regarding the defendant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court vacated the first-instance decision and remanded the case for retrial because the verdict addressed one person while the reasoning addressed another. The appellant argued procedural violations and incorrect application of law, specifically noting the discrepancy between the named defendant and the reasoning. The court held that this fundamental contradiction prevented any review of the verdict, necessitating a remand to correct the procedural defect.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških (ZP-1), 159. člen; 163. člen: When the verdict and reasoning of a first-instance decision refer to different persons, the decision cannot be reviewed, requiring remand to correct the procedural flaw.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi storilca D. P. se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi tudi po uradni dolžnosti ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Izrek izpodbijanega sklepa se nanaša na storilca, obrazložitev pa na drugo osebo. Zaradi tega nasprotja ni mogoče preizkusiti izreka izpodbijanega sklepa.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom prvostopnega sodišča je bilo storilcu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 30.7.2005.
Proti temu sklepu je storilec po svojem zagovorniku vložil pravočasno pritožbo, v kateri izpodbija predvsem pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, opozarja na napačno uporabo materialnega prava ter na kršitve določil postopka in izpodbija določila o sankciji. Opozarja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da naj bi oseba M. T. presegel število dovoljenih kazenskih točk, v nadaljevanju pa ne pojasni, kdo naj bi bil storilec v odločbah, citiranih v obrazložitvi.
Pritožba je utemeljena.
Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v zvezi z določilom 159. čl. ZP-1 in v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v postopku na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. tč. 155. čl. ZP-1, na katero utemeljeno opozarja tudi pritožba. Izrek izpodbijanega sklepa namreč povsem nasprotuje razlogom ob ugotovitvi, da se izrek izpodbijanega sklepa evidentno nanaša na storilca D. P., obrazložitev pa na storilca M. T.. Na podlagi VI. odst. 163. čl. ZP-1 naj bi pritožbeno sodišče odpravilo ugotovljeno kršitev in odločilo o zadevi, vendar pa v obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšne pomanjkljivosti ne more odpraviti, saj ni nobenega dvoma o tem, da izpodbijanega sklepa prvostopnega sodišča ni mogoče spremeniti, če ni mogoče niti preizkusiti izreka izpodbijanega sklepa zaradi nasprotja med slednjim in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, saj ni mogoče preizkusiti, če se obrazložitev izpodbijanega sklepa nanaša na storilca D.
P. ali na storilca M. T.. Pritožbeno sodišče mora namreč po uradni dolžnosti paziti tudi na prepoved reformatio in peius, kot to določa 11. tč. 163. čl. ZP-1, zaradi česar je na podlagi II. odst. 163. čl. ZP-1 odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa, glede na takšno odločitev pa se tudi ni posebej opredeljevalo do preostalih pritožbenih navedb.