Appeal granted; traffic fine reduced by applying mandatory speed difference rule to measured speed.

Pritožbi obd. D. F. se ugodi in se izpodbijana sodba o prekršku spremeni tako, da izrek v celoti poslej glasi:

"Obd. D. F." je odgovoren za prekršek po C tč. VII. odst. 32. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa-1,ki ga je storil s tem,da je dne 27.3.2005 ob 17.15 uri v cestnem prometu vozil osebni avtomobil znamke P. ..., reg. št. ...., po regionalni cesti II. reda, št. ... v naselju T. iz smeri S. K. proti S. B. s hitrostjo 84 km/h, ob upoštevanju varnostne razlike pa s hitrostjo 79 km/h in je tako dovoljeno hitrost v naselju, ki je 50 km/h, prekoračil za 29 km/h, kar je bilo ugotovljeno in izmerjeno z laserskim merilnikom hitrosti R. LR ...

ter se mu na podlagi C tč. VII. odst. 32. čl. ZVCP-1 izreče

globa v znesku 60.000,00 (šestdesettisoč) SIT in 3 (tri) kazenske točke za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije.

Izrečeno globo mora obdolženec plačati v 6 mesečnih obrokih po 10.000,00 SIT, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 30. dan po prejemu te sodbe, ostali obroki pa na isti koledarski dan vsakega naslednjega v mesecu.

V primeru ne plačila se bo obdolženca prisililo k plačilu globe tako, da se mu bo določil uklonilni zapor, ki traja, dokler obdolženec ne plača globe, vendar najdlje do 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se ta izterja prisilno. Obdolženec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče bo pri odločanju o predlogu upoštevalo vse okoliščine zadeve ter premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe.

Obdolženec je dolžan plačati tudi stroške postopka na prvi stopnji in sicer povprečnino, ki je bila odmerjena v znesku 15.000,00 SIT in sicer v roku 30 dni po prejemu te sodbe, sicer se prisilno izterjajo."

[JEDRO]

Ob spremembi materialnega predpisa v korist obdolženca, je tako spremenjeni predpis treba uporabiti v postopku reševanja pritožbe, če ga ni uporabilo že prvostopno sodišče, ter prekršek pravilno pravno označiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. D. F. spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 120.000,00 SIT, 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas 1 meseca, dovoljeno mu je bilo obročno plačilo globe in sicer za obdobje 6 mesecev, naloženo pa mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka in sicer povprečnina v znesku 15.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku je obdolženec po svojem zagovorniku vložil pravočasno pritožbo, v kateri je izpodbijal predvsem pravilnost ugotovitve dejanskega stanja ter opozarjal na napačno uporabo materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obdolženca spozna za odgovornega kršitve C tč. VII. odst. 32. čl. ZVPC-1.

Pritožba je utemeljena.

Dne 25.10.2005 je začel veljati Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, ki med drugim v 7.a čl. določa, da se pri izmerjenem rezultatu hitrosti upoštevajo varnostne razlike in sicer 5 km/h pri merilnem rezultatu do vključno 100 km/h. V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma o tem, da so policisti opravili meritev hitrosti na vozilu, ki ga je vozil obdolženec in da je bilo na podlagi te meritve ugotovljeno, da je obdolženec v naselju vozil s hitrostjo 84 km/h, čeprav je dovoljena hitrost znašala le 50 km/h. Ob upoštevanju omenjene varnostne razlike, kot jo predpisuje Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu pa je torej od tako izmerjenega rezultata potrebno odšteti varnostno razliko 5 km/h, kar pomeni, da je obdolženec vozil s hitrostjo še najmanj 79 km/h. Zaradi tega ni nobenega dvoma o tem, da je dejanje potrebno pravno označiti kot prekršek po C tč. VII. odst. 32. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa, ki pravi, da se voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju nad 20 do vključno 30 km/h, kaznuje z globo 60.000,00 SIT, izrečejo pa se mu tudi 3 kazenske točke. Ni pa mogoče sprejeti pritožbene navedbe, da bi sodišče na podlagi 6. čl. že omenjenega Pravilnika moralo od izmerjene hitrosti odšteti najprej največji dopustni pogrešek merilnika hitrosti do +/- 3 km/h in potem še dodatnih 5 km/h po določbi 7.a čl. cit. Pravilnika, saj 7.a čl. cit. Pravilnika določa, da se pri izmerjenem rezultatu hitrosti upoštevajo varnostne razlike, kot so naštete, pri čemer je po 2. tč. I. odst. 3. čl. cit. Pravilnika varnostna razlika definirana kot največja možna vrednost merilnega pogreška pri uporabi posameznega merilnika hitrosti in se vrednost varnostne razlike odšteje od izmerjene hitrosti vozila.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP-1 ugodilo pritožbi obdolženca in spremenilo izpodbijano sodbo o prekršku tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe.